UPRS Sodba IV U 23/2022-15

Tožba se zavrne.

Potek upravnega postopka

1Upravna enota Laško izdaja je zavrgla predlog tožnice za obnovo postopka denacionalizacije upravičenke A. A., roj. ... 1903, umrle ... 1976, nazadnje stanujoče ... (1. točka izreka) ter še odločila, da posebni stroški postopka niso nastali (2. točka izreka).

2Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je glavni razlog za takšno odločitev v tem, ker je bil predlog za obnovo postopka pri organu vložen 1. 7. 2021, tožnica pa kljub večkratnemu podaljšanju roka ni navedla nobenega v zakonu taksativno naštetega obnovitvenega razloga, posledično tudi ni bilo mogoče preizkusiti pravočasnosti vložitve predloga, v kolikor bi stranka uveljavljala katerega od razlogov, ki bi izjemoma dovoljeval rok za obnovo postopka, daljši od treh let. V dopolnitvi vloge le zatrjuje in povzema svoje ugotovitve v zvezi s pregledom dokumentov zadeve ter navaja, da pravna naslednica upravičenke, B. B., ni razumela izdanih odločb, kar naj bi bil razlog, da se obnova postopka dovoli in da se z vrnitvijo nadomestnih zemljišč popravijo krivice, storjene pokojni lastnici podržavljenih zemljišč.

3Glede na stanje zadeve in določila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki opredeljujejo pravila obnove postopka, kot izrednega pravnega sredstva, upravni organ ugotavlja, da je potrebno obravnavani predlog zavreči. Nesporno je objektivni triletni rok pretečen in predlagateljica v tej zvezi prekludirana, saj je Odločba št. 3 z dne 30. 8. 2006, na katero se sklicuje tožnica, postala pravnomočna 18. 9. 2007.

4Toženka je zavrnila pritožbo tožnice zoper navedeno odločbo. V obrazložitvi pojasnjuje tožnici, da obnova postopka pomeni, da se v postopku obnove ponovno odloča o stvareh, o katerih je bilo že odločeno s pravnomočno odločbo, vendar samo, če je podan kateri od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP. Postopek pa se obnovi le, če je podan kateri od obnovitvenih razlogov, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločitve, kot je bila odločitev v odločbi, katere obnova se predlaga. Iz pritožbenih navedb izhaja, da tožnica meni, da ni bil izveden oziroma pravilno izveden postopek sporazumevanja pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju Sklad) za odškodnino v obliki nadomestnih kmetijskih zemljišč, kar se očitno nanaša na odločbo, za katero je podala predlog za obnovo postopka, to je na odločbo Upravne enote Laško (v nadaljevanju UE Laško) št. 32105-30/92 z dne 4. 7. 2008. Pritožbeni organ pritožnici pojasnjuje, da tudi če njene navedbe držijo, take navedbe niso razlog za obnovo postopka, v kolikor ni podan kateri od razlogov, navedenih v 260. členu ZUP.

5Nadalje pritožbeni organ pritožnici še pojasnjuje, da v postopku obnove tudi ni mogoče odločati o premoženju, za katero je bila pravočasno, to je do 7. 12. 1993, vložena zahteva za denacionalizacijo, pa o njegovi vrnitvi še ni bilo odločeno. O takem premoženju se odloča v rednem postopku. V okviru obnove postopka se tudi ne ugotavlja, ali so bile predmet postopka na prvi stopnji vse pravočasno vložene zahteve za denacionalizacijo. Ta vprašanja mora pritožnica reševati neposredno na upravni enoti.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

6Tožnica v tožbi izpostavlja, da je iz odločbe UE Laško št. 32105-30/92 z datumom 4. 7. 2008 razvidno, da je bil vrnjen samo del odvzetega premoženja.

7Navaja, kaj še ni bilo vrnjeno ter dodaja, da Sklad razpolaga v neposredni bližini z veliko zemljišči ter izpostavlja, da na kakšno parcelo tudi mejijo in zagotovo bi s Skladom podpisali sporazum o vrnitvi nadomestnih zemljišči, v kolikor bi jim odobrili. Dodaja še, da je iz kopije spisa o denacionalizaciji, ki ga je prejela 5. 10. 2021, razviden dopis Sklada z datumom 11. 9. 2005 št. 3-925/05-DHV na UE Laško, iz katerega izhaja, da s strani Sklada ni bilo nobenih ovir za vrnitev nadomestnih zemljišč - ponudili bi 50 parcel.

8Izpostavlja, da če bi ji upravna enota posredovala ta dopis, bi lahko Sklad pokazal nadomestna zemljišča in bi to lahko uredili v enem dnevu - podpisali bi sporazum in zaključili vračilo nadomestnih zemljišč, tako pa je upravna enota brez njihove vednosti zavrnila to možnost sporazuma s Skladom. Glede na to, da so za ta dopis izvedeli šele po prejemu kopije spisa - to pa je 5. 10. 2021, meni, da je to 4. točka 260. člena ZUP - predlog obnove postopka.

9Glede opredelitve do drugih točk 260. člena ZUP - predlog obnove postopka, pa navaja, da se ne more opredeliti, saj v spisu ni zapisnikov komisije, kdo so ti člani in koliko članov je bilo za in koliko članov je bilo proti, da se jim vrne odvzeto premoženje. Predlaga, da sodišče zavrže Odločbo št. 3 - šifra 32105-30/92 z datumom 30. 8. 2006 in odobri ponovni postopek.

10Tožena stranka prereka vse navedbe v tožbi. Poudarja, da iz prvostopnega spisa UE Laško št. 490-1/2021 izhaja, da je tožnica vložila predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka, vodenega po upravičenki A. A., roj. ... 1903, umrli ... 1976, po kateri je zahtevo za denacionalizacijo vložila, sedaj že pokojna B. B. Tožnica je hči vlagateljice B. B. UE Laško je izdala izpodbijani sklep in zavrgla predlog za obnovo postopka, ker tožnica kljub pozivu z dne 21. 1. 2021 in sklepu o podaljšanju roka z dne 13. 8. 2021, ni dopolnila svojega predloga za obnovo postopka z navedbo obnovitvenega razloga.

11Iz tožbenih navedb in priložene Odločbe št. 3 UE Laško št. 32105-30/92 z dne 30. 8. 2006, pravnomočna dne 18. 9. 2007, izhaja, da je bila zavrnjena zahteva za denacionalizacijo v tej odločbi navedenih parcel. Iz obrazložitve Odločbe z dne 30. 8. 2006 je razvidno, da sta bili pred njo v postopku izdani dve delni odločbi o denacionalizaciji ter da je bil zahtevek zavrnjen, ker zaradi ovir za vračilo v naravi in sicer lastninske pravice fizičnih oseb, vrnitev v naravi ni bila mogoča, vlagateljica pa je kljub več pozivom UE Laško vztrajala na vračilu teh parcel v naravi in ni spremenila zahtevka za vračilo v zahtevek za odškodnino, ki jo določa Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Možni obliki vračila parcel, navedenih v Odločbi št. 3, bi namreč bila ali odškodnina v obliki nadomestnih kmetijskih zemljišč, ali pa v obliki obveznic. Iz Odločbe št. 3 tudi izhaja, da je bil zadnji zahtevek vlagateljice B. B. "da se naredi razgovor s fizičnimi osebami, ki so na teh zemljiščih in se jim ponudi ali denar za odkup ali pa nadomestno zemljišče". Ker taka oblika vračila podržavljenih nepremičnin po določbah ZDen ni mogoča, je UE Laško zavrnila zahtevek za denacionalizacijo za v izreku Odločbe z dne 30. 8. 2006 navedene parcele.

12Opozarja, da bi tožnica lahko uspešno predlagala obnovo postopka po tej odločbi, če bi navedla obnovitveni razlog po 260. členu ZUP in ga tudi izkazala, pa tega ni storila, zato je bil njen predlog za obnovo postopka pravilno zavržen.

13Prav tako opozarja, da je tožnica prvič šele v tožbi navedla, da meni, da je podan predlog za obnovo postopka po 4. točki 260. člena ZUP, to je drugače rešeno predhodno vprašanje. Po njenem mnenju je podlaga za obnovo postopka dejstvo, da je šele 5. 10. 2021 prejela kopijo spisa o denacionalizaciji. Navedba obnovitvenega razloga je tožbena novota, ki je tožnica v pritožbi ni navedla, pa tudi ni pojasnila v tožbi, zakaj jo navaja šele v upravnem sporu, zaradi česar je na podlagi 52. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni mogoče upoštevati.

14Dodaja, da so brezpredmetne za ta spor navedbe, da je v njeni neposredni bližini veliko zemljišč, ki bi lahko bila predmet sporazuma s Skladom, saj bi morala vlagateljica zahteve za denacionalizacijo B. B. tak zahtevek postaviti v postopku na prvi stopnji, pa tega kljub več pozivom UE Laško ni storila. Enako velja glede navajanja parcel, ki bi še morale biti vrnjene v postopku denacionalizacije. Toženka pa še meni, da tožnica lahko preveri, ali o kateri od zahtevanih nepremičnin še ni bilo odločeno pri UE Laško in zahteva, da organ prve stopnje o tem odloči v nadaljevanju denacionalizacijskega postopka.

15Tožnica je tožbi priložila tudi dopis Sklada, Lokalne izpostave Celje z dne 11. 9. 2005, poslan UE Laško, iz katerega prav tako izhaja, da se mora najprej vlagateljica odločiti za odškodnino za nadomestna zemljišča in šele nato lahko steče postopek za dodelitev nadomestnih zemljišč pri njih. Toženka zato meni, da je UE Laško pravilno zavrnila zahtevo za denacionalizacijo za parcele, o katerih je bilo odločeno z Odločbo z dne 30. 8. 2006, saj tedanja vlagateljica ni spremenila svojega zahtevka za odškodnino v nadomestna zemljišča, česar pa ni mogoče spremeniti tudi ne v tem sodnem postopku, saj te okoliščine ne pomenijo nobenega od razlogov po 260. členu ZUP za obnovo postopka, kar sicer predlaga tožnica.

16Tožnica v pripravljalni vlogi še prereka vse navedbe tožnice ter ponovno predlaga, da naj sodišče delno zavrže tudi v odločbi številka: 32105-30/92 z datumom 4. 7. 2008 - to je za 1.070 m2 kmetijske odvzete površine in povrnitev škode od dneva reforme do dneva vračila in odobri ponovni postopek.

Glavna obravnava

17Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo, ki se ga je udeležila le tožnica. Toženka se naroka ni udeležila, je pa svoj izostanek opravičila in v vlogi pred narokom vztrajala pri izdanih odločbah in odgovoru na tožbo.

18Na naroku je tožnica, po pozivu sodišča, da pojasni, zakaj tožbenih novot ni navajala že pred upravnim organov, in sicer dopisa Sklada z dne 11. 9. 2005, pojasnila, da je dobila kopijo spisa od UE Laško in v tem spisu je našla tudi ta dopis Sklada. Mama je že prej šla na Sklad in tam so ji povedali, da obstaja možnosti vračila v naravi in sicer od Sklada nadomestna zemljišča. To so povedali tudi tožnici, je pa šele sedaj našla v dokumentih spisa ta dopis Sklada prvič. V zadevi je še dodala, da je zadeve urejala mama, saj sama ni imela imela pooblastila. Kolikor ji je znano, se je mama že dogovarjala, da bodo oni pripravili nadomestna zemljišča, nato pa so dobili odločbo, da je bilo vse zavrnjeno. Sama je šla potem sama še na upravno enoto in tam pa so rekli, da je že prepozno, saj je bila dva oziroma tri dni kasneje.

Dokazni sklep

19Sodišče je v dokaznem postopku v dokazne namene vpogledalo v listine upravnega spisa ter predložene listine tožnice v prilogi A1, A3, A13, A16 (ki so sicer že v upravnem spisu), ter listino A15 (odločbo o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo). Ostale dokazne predloge je zavrnilo kot prepozne, in sicer predloženo listino tožnice na A2 (dopis Sklada z dne 11. 9. 2005), ki jo je tožnica predložila šele v tožbi, kljub navajanju, da je listino prejela v kopijah spisa o denacionalizaciji dne 5. 10. 2021, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa. Listine od A4 do A12 ter A17 in A19 sodišče ni vpogledalo in prebralo, ker so bile vložene šele tekom upravnega spora, poleg tega so nerelevantne za postopek, saj dokazujejo kaj je bilo odvzeto, kar pa za odločanje v tem postopku ni bistveno. Tudi listina v prilogi A18 - delna odločba o vračilu, je bila vložena šele s prvo pripravljalno vlogo, zato je prepozna in je sodišče ni prebralo, poleg tega ni predmet izpodbijanja, če bi tožnica želela obnovo postopka po tej odločbi, bi morala to zahtevati pred organom prve stopnje.

O tožbi

20Tožba ni utemeljena.

21Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi je odločitev utemeljena in z razlogi, s katerimi pritožbeni organ zavrne pritožbene ugovore, zato se po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje in jih ne ponavlja.

22Po prvem odstavku 260. člena ZUP se lahko obnovi postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku). 4. točka prvega odstavka 260. člena ZUP določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), obnovi, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil.

23Predhodno vprašanje je urejeno v 147. členu ZUP in sicer prvi odstavek določa, da če organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (predhodno vprašanje), ga lahko ob pogojih iz tega zakona organ sam obravnava ali pa prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. O prekinitvi postopka izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, razen če ga je izdal organ druge stopnje.

24Iz zadeve izhaja, da želi tožnica obnoviti postopek po denacionalizacijski odločbi št. 32105-30/92 - Odločba št. 3 z dne 30. 8. 2006, ki je postala pravnomočna 18. 9. 2007. V dopolnitvi tožbe pa navaja, da želi, da se odobri ponovni postopek oz. da sodišče zavrže tudi v odločbi št. 32105-30/92 z datumom 4. 7. 2008, to je 1.070 m2 kmetijske odvzete površine in povrnitev škode od dneva reforme do dneva vračila.

25Ugotoviti je, da je tožnica tekom upravnega postopka kljub večkratnim pozivom želela obnovo postopka iz razlogov, ker njena pravna prednica B. B. ni razumela napisanih odločb, saj je končala le osnovno šolo. Poudarja, da niso dobili vrnjenih zemljišč ter opozarjala na namen denacionalizacije.

26Tožnica pa šele v tožbi navaja kot razlog za obnovo dopis Sklada z dne 11. 9. 2005 št. 3-925/05-DHV UE Laško. Iz navedenega dopisa je razvidno, da s strani Sklada ni bilo nobenih ovir za vrnitev nadomestnih zemljišč - ponudili bi 50 parcel. Če bi jim upravna enota posredovala ta dopis, bi to lahko uredili v enem dnevu - podpisali bi sporazum in zaključili vračilo nadomestnih zemljišč, tako pa je upravna enota brez njihove vednosti zavrnila to možnost sporazuma z Skladom. Ker so za dopis izvedeli šele po prejemu kopije spisa - to pa je 5. 10. 2021, meni, da je podan razlog po 4. točki 260. člena ZUP za obnovo postopka.

27Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje izpodbijanega akta. Nova dejstva in dokazi se lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta.

28V upravnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve (20. v zvezi s 52. členom ZUS-1) v okviru dejanskega in materialnopravnega stanja ob izdaji odločbe (6. člen ZUP). Tožbene navedbe tožnice glede listine Sklada z dne 11. 9. 2005 št. 3-925/05-DHV so prepozne, saj, kot je omenjeno že zgoraj, je tožnica sama navajala, da jih je prejela v kopiji denacionalizacijskega spisa že dne 5. 10. 2021, torej tekom upravnega postopka in bi navedeno listino ob potrebni skrbnosti lahko predložila že prej in v zvezi s tem podala tudi navedbe, ki so sedaj v upravnem sporu prepozne. Prav tako sodišče kot prepozne šteje tudi navedbe tožnice v pripravljalni vlogi, ko ta predlaga, da naj sodišče delno zavrže tudi v odločbi številka: 32105-30/92 z datumom 4. 7. 2008 - to je za 1.070 m2 kmetijske odvzete površine in povrnitev škode od dneva reforme do dneva vračila in odobri ponovni postopek. Navedena odločba sploh ni bila predmet predloga za obnovo in ni predmet odločanja v tem postopku.

29Glede izpodbijane odločbe je ugotoviti, da je upravni organ pravilno ugotovil, da tožnica ne navaja nobenega razloga za obnovo postopka, posledično je lahko toženka v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP predlog pravilno zavrgla.

30V zvezi z novimi navedbami v tožbi, ki jih je sodišče štelo za prepozne, pa le dodaja, da tudi če ne bi bile prepozne, je ugotoviti, da dopis Sklada ne rešuje nikakršnega predhodnega vprašanja, zato tudi okoliščina (obnovitveni razlog) na katerega se predlog za obnovo postopka opira, ni verjetno izkazan. Predhodno vprašanje se lahko nanaša na vprašanje, ali obstaja kakšno pravno razmerje oziroma pravica ali obveznost in ima naslednje značilnosti: - vprašanje je samostojna pravna celota in je zaradi tega lahko predmet drugega postopka; - vprašanje je del dejanskega stanja, od katerega je odvisna meritorna odločitev v konkretni upravni zadevi sami, ne pa v kakšnem vprašanju postopka; - rešitev vprašanja, če je sporno, spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa.

31Naveden dopis je lahko novo dejstvo, kar bi bil lahko obnovitveni razlog po 1. točki prvega odstavka 260. člena ZUP. Vendar je potrebno pri vsem tem opozoriti tudi na določbo 263. člena ZUP, ki v četrtem odstavku določa, da po preteku treh let od dokončnosti odločb se obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti.

32Med strankama je namreč nesporno (tožnica namreč tega v ničemer ne prereka), da je Odločba št. 3 z dne 30. 8. 2006, na katero se sklicuje tožnica, postala pravnomočna 18. 9. 2007. Tako je ugotoviti, da je rok za obnovo postopka že zdavnaj iztekel, tožnica pa ni niti z gotovostjo navedla okoliščine za obnovo.

33Izpodbijana odločitev je torej zakonita in pravilna. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

34Ker nobena stranka stroškov ni priglasila, sodišče o njih ni odločalo.