VSC Sklep I Ip 7/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka in mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti upniku njegove stroške odgovora pritožbo v znesku 149,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor z dne 4. 9. 2024 zoper sklep Okrajnega sodišča v Celju I 597/2021 z dne 6. 8. 2024 in odločilo, da dolžnik sam nosi stroške svoje vloge z dne 4. 9. 2024 (I. točka izreka) ter dolžniku za izpolnitev obveznosti po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju I 597/2021 z dne 5. 4. 2021 (pravilno 5. 4. 2022) v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju I Ip 18/2024 z dne 15. 2. 2024 določilo nov rok 15 dni in mu za primer, če v tem roku ponovno ne bo izpolnil obveznosti, izreklo denarno kazen 300 EUR (II. točka izreka).

2Dolžnik vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščeni odvetnici iz razloga bistvene kršitve določb postopka (po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), s katero sklep izpodbija v celoti. Pritožbenemu sodišča predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, pritožbene stroške pa šteje kot nadaljnje stroške izvršilnega postopka. Navaja, da je dolžnik izpolnil obveznost po sklepu sodišča prve stopnje z dne 5. 4. 2022 v delu, kolikor jo je lahko izpolnil. Poravnal je vse stroške, ki mu jih je naložilo sodišče prve stopnje, ni pa mogel in ne more izpolniti obveznosti, za katero mu sodišča prve stopnje sedaj nalaga denarno kazen. Uveljavlja, da je vložil pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrnilo njegov predlog za odlog izvršbe. O njegovem predlogu za odlog torej še ni bilo pravnomočno odločeno, sodišče prve stopnje pa mu kljub temu nalaga nove obveznosti, zato se pritožuje tudi zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa.

Dodaja, da izvršilni naslov ni primeren, zato je kršen 21. člen ZIZ. Dolžnik odločitve po izvršilnem sklepu ne more izvršiti. Povzema vsebino izreka, po katerem gre za dolžniku naloženo neizpolnitev obveznosti naročitve (skupaj z upnikom in tretjo solastnico) pri geodetskem podjetju izdelave parcelacije parcele 2407/4 k. o. ... (v nadaljevanju sporna parcela) in izdelave elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru skladno s potekom meje na sporni parceli, določenih v sodni poravnavi Okrajnega sodišča v Celju N 76/2012 z dne 3. 9. 2013, na podlagi katerega bo v naravi razdeljena solastnina na tej parceli in bo podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Takšen izrek pomeni sočasnost izpolnitve in je jasno, da je naročilo dolžnika vezano na sočasnost enakega dejanja s strani upnika in tretje solastnice. Upnik v svojem predlogu po denarnem kaznovanju ni dokazal, da bi sam in tretja solastnica naročila izdelavo elaborata, niti dolžnik k temu ni bil pozvan. Zato je dolžnik utemeljeno ugovarjal aktivno in pasivno legitimacijo. Dolžnik je že med postopkom I 597/2021 opozarjal na neizvršljivost izreka sklepa. Tudi tretja solastnica ni identificirana. Sedaj je to A. A., ki ni bila stranka sodne poravnave, niti stranka postopka I 597/2021. Zato ji sodišče ne more ničesar nalagati ali jo k čemurkoli zavezovati. Za izvršilni postopek velja strogo načelo formalne legalitete. Če nova tretja solastnica ne bo dala soglasja k delitvi, je v takšno dejanje ni mogoče prisiliti, zahtevek zoper njo pa je zastaral. Sklicuje se na prvi in drugi odstavek 101. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki urejata pravilo sočasne izpolnitve, ter peti odstavek 67. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki ga je sodišče prve stopnje kršilo in po katerem je za delitev celotne nepremičnine potrebno soglasje vseh solastnikov. Odločitev sodišča prve stopnje, ko nalaga dolžniku izpolnitev obveznosti, nasprotuje šestemu odstavku 75. člena Zakona o katastru nepremičnin (v nadaljevanju ZKN), ki je pričel veljati 24. 4. 2021 in se je začel uporabljati 4. 4. 2022. Enako določbo je imel prej veljavni Zakon o evidentiranju nepremičnin - v nadaljevanju ZEN (drugi odstavek 48. člena ZEN). Zahtevek za delitev parcele lahko vložijo le vsi solastniki skupaj. Gre za povsem nov upravni postopek. Ne glede na sklenjeno sodno poravnavo, se bi elaborat delitve izvajal po določbah ZEN in 75. členu ZKN v kombinaciji z geodetskih delom postopka in upravnim delom postopka.¹

3Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena upniku, ki je nanjo odgovoril po pooblaščenem odvetniku. V odgovoru na pritožbo upnik predlaga, da pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo zavrne in priglaša stroške odgovora na pritožbo ter obrazloženo pritrjuje stališču in razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Dodaja, da sta upnik in solastnica svojo obveznost že v celoti izpolnila (na poziv geodetskega podjetja sta storila vse potrebno) in zadeva samo zaradi dolžnikove pasivnosti ni bila izpeljana do konca.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po prvem odstavku 226. člena ZIZ določi sodišče dolžniku, če mora slednji po izvršilnem naslovu nekaj storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, s sklepom o izvršbi primeren rok za izpolnitev obveznosti. Po tretjem odstavku 226. člena ZIZ izreče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti; fizični osebi izreče denarno kazen največ do 10.000 eurov, pravni osebi in podjetniku pa do 500.000 eurov. Po četrtem odstavku 226. člena ZIZ opravi sodišče, če dolžnik ne izpolni obveznosti, po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Po petem odstavku 226. člena ZIZ postopa sodišče zoper dolžnika, ki kljub drugi izrečeni kazni ne izpolni svoje obveznosti, še naprej tako, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku tega člena, vse dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže desetkratnega zneska iz drugega odstavka tega člena. Po šestem odstavku 226. člena ZIZ sodišče pri odmerjanju denarne kazni v predpisanih mejah upošteva pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti dolžnik, ter druge okoliščine primera.

6Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 26. 8. 2024, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnik ni izpolnil naložene obveznosti in dovolilo izvršbo po uradni dolžnosti zaradi izterjave izrečene denarne kazni 150 EUR na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi sodišča prve stopnje z dne 26. 8. 2024 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju I Ip 18/2024 z dne 15. 2. 2024), z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Po drugem odstavku 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen in mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Razlogi za ugovor so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

7Iz razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, ki niso pritožbeno izpodbijani, izhaja:

- 5. 4. 2022 je bil izdan sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršljive sodne poravnave Okrožnega sodišča v Celju N 76/2012 z dne 3. 9. 2013 (v nadaljevanju sodna poravnava), s katerim je sodišče prve stopnje dolžniku zaradi neizpolnitve (nenadomestne nedenarne) obveznosti naročitve (skupaj z upnikom in tretjo solastnico) izdelave parcelacije sporne parcele in izdelave elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru pri geodetskem podjetju skladno s potekom mej na sporni parceli, določenih v sodni poravnavi, na podlagi katerega bo tudi v naravi razdeljena solastnina na tej parceli in bo podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, določilo osemdnevni rok za izpolnitev (I. točka izreka), ter za primer neizpolnitve v določenem roku izreklo denarno kazen v znesku 150 EUR, ki jo bo sodišče prve stopnje izterjalo po uradni dolžnosti, hkrati z izvršbo pa bo določilo nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo denarno kazen (II. točka izreka) ter zaradi izterjave upnikove denarne terjatve (stroškov izvršilnega postopka) dovolilo izvršbo z rubežem plače (III. točka izreka);²

- sklep o izvršbi je postal pravnomočen 15. 2. 2024;³

- upnik je 25. 3. 2024 sodišče prve stopnje obvestil, da dolžnik še ni izpolnili svoje nedenarne obveznosti, dolžnik pa je 5. 4. 2024 temu nasprotoval in trdil, da je njegova obveznost vezana na pogoj sočasnosti izpolnitve enakega dejanja, ki ga morata izvesti upnik in tretja solastnica, upnik pa ni dokazal, da sta tudi on in tretja solastnica izvedla svoj del naročila, niti da sta dolžnika pozvala k izpolnitvi obveznosti;

- s sklepom z dne 26. 8. 2024 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnik ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s sklepom o izvršbi sodišča prve stopnje z dne 5. 4. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju I Ip 18/2024 z dne 15. 2. 2024 (I. točka izreka) in na podlagi teh sklepov zoper dolžnika dovolilo izvršbo po uradni dolžnosti zaradi izterjave izrečene denarne kazni 150 EUR z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet (II. točka izreka);

- dolžnik je zoper ta sklep vložil ugovor;

- upnik in tretja solastnica sta prostovoljno pristopila k naročilu parcelacije (sklicevanje na 4. točko obrazložitve sklepa o izvršbi z dne 5. 4. 2022), dolžnik pa je najprej parcelacijo pri geodetskem podjetju pravočasno naročil in je geodet nato na terenu pridobil ostala potrebna soglasja, vendar je dolžnik soglasje za parcelacijo (pisno in ustno) nato umaknil, (sklicevanje na 9. točko obrazložitve sklepa pritožbenega sodišča I Ip 18/2024 z dne 15. 2. 2024);

- dolžnik tudi v določenem roku (rok se je iztekel z dnem 18. 3. 2024) obveznosti ni izpolnil.

8Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je bil sklep o izvršbi po uradni dolžnosti z dne 26. 8. 2024 izdan na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 5. 4. 2022, ki je dolžniku določal osemdnevni rok za izpolnitev obveznosti in denarno kazen 150 EUR. Zato niso pravno upoštevne dolžnikove pritožbene navedbe o neprimernosti in neizvršljivosti izvršilnega naslova - sodne poravnave, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi z dne 5. 4. 2022 in je že pravnomočen, saj je predmet presoje v obravnavani zadevi zgolj sklep o zavrnitvi dolžnikovega ugovora zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 26. 8. 2024 o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti zaradi izterjave izrečene denarne kazni (in ne že pravnomočni sklep o izvršbi z dne 5. 4. 2022).

9Dolžnik v pritožbi ponavlja ugovorne trditve, da naložene obveznosti ni mogel in ne more izpolniti. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je pogoj za izterjavo denarne kazni z izvršbo ugotovitev, da dolžnik nedenarne obveznosti ni izpolnil v določenem roku. Dolžnik ni prerekal, da nedenarne obveznosti (naročitve parcelacije in izdelave elaborata za evidentiranje v zemljiškem katastru v roku osem dni) ni izpolnil (česar tudi v pritožbi ne trdi), ampak je navajal razloge, ki naj bi mu preprečevali izpolnitev, ki pa jih je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo. V tej fazi postopka (ko gre za izterjavo izrečene denarne kazni zaradi neizpolnitve nenadomestne nedenarne obveznosti) glede na pritožbeno neizpodbite že povzete ugotovitve sodišča prve stopnje, dolžnik z ugovornimi razlogi, da svoje obveznosti ne more izpolniti zaradi vezanosti na pogoj sočasne izpolnitve enakega dejanja upnika in tretje solastnice, ne more izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Dolžnik namreč niti v ugovoru niti v pritožbi ne trdi, da upnik in tretja soglasja za parcelacijo nista podala, ampak navaja le, da gre pri njegovi obveznosti za sočasnost izpolnitve (skupaj z upnikom in tretjo solastnico) in da upnik ni dokazal, da sta on in tretja solastnica izvedla svoj del naročila ter da sta dolžnika pozvala k izpolnitvi obveznosti. Četudi gre za obveznost, ki jo mora dolžnik izpolniti skupaj z upnikom in solastnico (101. člen OZ), dolžnik spregleda, da sta upnik in solastnica k naročilu parcelacije pristopila prostovoljno, kar je trdil upnik že v predlogu za izvršbo (26. člen ZIZ) in kar je ugotovilo sodišče prve stopnje v pravnomočnem sklepu o izvršbi. Dolžnik tako nima prav, da je v tej fazi postopka na upniku (ponovno) trditveno in dokazno breme o izpolnitvi obveznosti s strani upnika in tretje solastnice. Glede na pojasnjeno tudi niso utemeljene pritožbene navedbe o ugovoru aktivne in pasivne legitimacije zaradi nove tretje solastnice ter sklicevanje na določbe 101. člena OZ, petega odstavka 67. člena SPZ ter ZKN in ZEN.

10Dolžnik izpodbijanje odločitve o določitvi novega roka 15 dni in izreku denarne kazni 300 EUR, vsebovane v II. točki izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, pritožbeno utemeljuje le z navedbami, da še ni bilo pravnomočno odločeno o njegovem predlogu za odlog izvršbe, zaradi česar je po njegovem odločitev v tem delu nepravična in nepoštena. Te pritožbene navedbo niso utemeljene. Predlog za odlog izvršbe sodišču prve stopnje ne preprečuje odločitve o rednem pravnem sredstvu (ugovoru) zoper sklep o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarne kazni Sodišče prve stopnje je (v II. točki izreka izpodbijanega sklepa) v skladu s četrtim odstavkom 226. člena ZIZ dolžniku določilo nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo (višjo) denarno kazen za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.⁴

11Glede na navedeno je dolžnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ) in mora povrniti upniku, ki je odgovoril na pritožbo, njegove potrebne stroške odgovora na pritožbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ti stroški predstavljajo znesek 149,33 EUR; pritožbeno sodišče jih je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 1.000 EUR in vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT). Priznalo je: 200 (od priglašenih 250) točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT), 4 točke za pavšalni znesek materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV v znesku 26,93 EUR (drugi odstavek 2. člena in drugi odstavek 12. člena OT). Odmerjene stroške mora dolžnik povrniti v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ).

¹ Dolžnik je vložil 25. 11. 2011 pisno popravo pritožbe, kar je prepozno, saj jo je vložil po izteku osemdnevnega prekluzivnega roka za vložitev pritožbe (izpodbijan sklep sodišča prve stopnje je bil dolžnikovi pooblaščenki namreč vročen 12. 11. 2024), zato je pritožbeno sodišče ni upoštevalo (prvi odstavek 9. člena ZIZ).
² Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 5. 4. 2022 tudi zavrnilo upnikov predlog za izrek denarne kazni v presežku do 3.000 EUR (IV. točka izreka).
³ Iz spisa je razvidno, da je pritožbeno sodišče s sklepom I Ip 18/2024 z dne 15. 2. 2024 ugodilo upnikovi pritožbi in sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 1. 20231 v izpodbijani I. točki izreka spremenilo tako, da je dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 5. 4. 2022 zavrnilo in odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka, mora pa upniku v roku 8 dni povrniti njegove stroške ugovornega postopka v znesku 328,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti (I. točka izreka) ter odločilo o stroških pritožbenega postopka (II. točka izreka).
⁴ Natančneje glej 9. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.