UPRS Sodba IV U 170/2021-17

I. Tožbi se ugodi, odločba Eko sklada, Slovenski okoljski javni sklad, št. 36014-10685/2020-6 z dne 12. 10. 2021, se odpravi in se vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Uvodno o upravnem postopku

1Z izpodbijano odločbo je Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljevanju upravni organ, tožena stranka) zavrnil vlogo A. A. (v nadaljevanju vlagateljica, tožeča stranka) št. 36014-10685/2020 za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe.

2Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je vlagateljica 9. 6. 2020 oddala vlogo v zvezi z Javnim pozivom 74SUB-OB19 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energetske učinkovitosti stanovanjskih stavb (v nadaljevanju Javni poziv), in sicer za naložbo v ukrep vgradnje kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. K vlogi je med drugim priložila račun št. 18016-2-6035 z dne 17. 1. 2020 izdajatelja B., d. d. Ljubljana za dobavo in prevoz kurilne naprave. K dopolnitvi vloge je vlagateljica priložila dopis, iz katerega izhaja, da so predmetno vgradnjo kurilne naprave izvedli sami, v lastni režiji.

3Upravni organ je navajal, da Javni poziv v točki 4.e) določa, da lahko vgradnjo in zagon posameznih naprav, opreme in gradbenih proizvodov, ki so predmet naložbe, opravi le za to usposobljen izvajalec z registrirano dejavnostjo. Ugotavljal je, da iz spisovne dokumentacije, predvsem iz računa št. 18016-2-6035 z dne 17. 1. 2020 za dobavo in prevoz kurilne naprave in pojasnila vlagateljice, izhaja, da je bila vgradnja kurilne naprave izvedena v lastni režiji. Menil je, da naložba ni skladna z določbami Javnega poziva, ki jasno določajo, da lahko vgradnjo in zagon posameznih naprav, opreme in gradbenih proizvodov, ki so predmet naložbe, opravi le za to usposobljen izvajalec z registrirano dejavnostjo, zato v konkretnem primeru pogoji za dodelitev zaprošene spodbude niso izpolnjeni.

4Upravni organ je še ugotavljal, da je s poročilom o ugotovitvah št. 36014-10685/2020-4 z dne 9. 2. 2021 vlagateljico seznanil z navedenimi ugotovitvami. Vlagateljica je 26. 2. 2021 upravnemu organu posredovala ugovor, v katerem je navajala, da je bila po prejetem poročilu o ugotovitvah kurilna naprava demontirana in na novo vgrajena s strani izvajalca C. C., s. p. Priložila je račun C. C., s. p. št. 10025 z dne 25. 2. 2021 za priklop peči na pelete in dokazilo o plačilu navedenega računa. Navajala je še, da je bil na novo izdelan dimni priključek, za kar je priložila račun št. 2021-16 z dne 12. 2. 2021 izvajalca D., z. b. o. in dokazilo o plačilu navedenega računa.

5Upravni organ je zavzel stališče, da je bila naložba izvedena najkasneje ob oddaji vloge, to je 9. 6. 2020. Vlagateljica je namreč k svoji prvotni vlogi priložila tudi fotografije že izvedene naložbe, iz katerih jasno izhaja, da je predmetna kurilna naprava že vgrajena in priklopljena. Upravni organ je še navajal, da k ugovoru priloženih računov o novi vgradnji kurilne naprave ne more upoštevati, ker je očitno, da sta bila predmetna računa izdana vsaj 6 mesecev kasneje, kot je bila kurilna naprava dejansko vgrajena, torej naknadno in zgolj za potrebe pridobitve nepovratne finančne spodbude. Trditve vlagateljice, da je bila kurilna naprava po prejemu poročila o ugotovitvah demontirana in nato na novo vgrajena, je zavrnil z navedbami, da vlagateljica za svoje trditve ni predložila nobenih verodostojnih dokazil, kot npr. fotografije odstranjene kurilne naprave in fotografije na novo vgrajene kurilne naprave ali podobno. Upravni organ je ocenil, da je bila vgradnja kurilne naprave izvedena v lastni režiji ob oddaji vloge, kar pomeni, da ni skladna z določili Javnega poziva, zato je vlogo vlagateljice zavrnil.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

6Tožeča stranka je v tožbi potrdila, da je 9. 6. 2020 oddala vlogo v zvezi z Javnim pozivom za naložbo v ukrep vgradnje kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, ki je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena. Kot tožbeni razlog je navajala zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

7Iz tožbe izhaja, da je tožeča stranka toženi stranki dejansko posredovala dopis, iz katerega je izhajalo, da je bila vgradnja predmetne kurilne naprave izvedena v lastni režiji. Navajala je, da ni vedela, da Javni poziv v točki 4.e) določa, da lahko vgradnjo in zagon posameznih naprav opravi le za to usposobljen izvajalec z registrirano dejavnostjo. O tem je bila seznanjena šele z dopisom št. 36014-10685/2020-4 z dne 9. 2. 2021. Nadalje je potrdila, da se je odzvala z ugovorom z dne 26. 2. 2021, v katerem je pojasnila, da je bila kurilna naprava po prejetju dopisa demontirana in ponovno vgrajena, tokrat s strani usposobljenega izvajalca C. C., s. p. Kot dokaz je tožeča stranka priložila račun št. 10025 z dne 25. 2. 2021 ter dokazilo o plačilu navedenega računa. Prav tako je bil na novo izdelan tudi dimni priključek, za kar je bil priložen račun št. 2021-16 z dne 12. 2. 2021 izvajalca D., z. b. o. in dokazilo o plačilu računa. Tožeča stranka se ni strinjala s stališčem upravnega organa, da za svoje trditve o ponovni vgradnji kurilne naprave ni predložila nobenih verodostojnih dokazil. Stranke računov običajno ne izdajo brez razlogov, zato jim dokazne moči ni mogoče odrekati. Čim bolj je prejemnik računa aktiven (tožeča stranka je račun poravnala), toliko bolj prepričljivejši dokaz je izdan račun. Smiselno enako je odločilo sodišče v zadevi VSL sklep I Cpg 1428/99. Tožeča stranka je menila, da bi bilo potrebno račune šteti kot verodostojno listino, kot dokaz, da so njene navedbe o ponovni vgraditvi kurilne naprave s strani usposobljenega izvajalca resnične.

8Tožeča stranka je predlagala sodišču, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje. Zahtevala je še povrnitev stroškov postopka s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi.

9Tožena stranka se je v odgovoru na tožbo sklicevala na 4.e) točko Javnega poziva in trdila, da tožeča stranka ni izpolnila pogoja iz navedene točke, zaradi česar je bila njena vloga zavrnjena. Tožbeni ugovor tožeče stranke, da za navedeni pogoj Javnega poziva ni vedela, je neutemeljen, saj temelji na neskrbnem ravnanju tožeče stranke, ko je kandidirala za zadevno spodbudo, pa si pred tem niti ni skrbno prebrala pogojev, pod katerimi lahko sredstva pridobi. Javni poziv je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (v nadaljevanju Uradni list RS). Sestavni del vloge na Javni poziv je bila izrecna izjava, da vgradnjo in zagon naprav oziroma opreme, ki je predmet naložbe, opravi za to usposobljen izvajalec z registrirano dejavnostjo (tretja alineja 7. točke Javnega poziva), ki jo je s svojim lastnoročnim podpisom potrdila tožeča stranka dne 8. 6. 2021. Navedeno pomeni, da je bila tožeča stranka že pred izvedbo naložbe izrecno seznanjena, pod kakšnimi pogoji mora izvesti naložbo, da bo upravičena do nepovratne finančne spodbude.

10Tožena stranka je tožečo stranko z navedeno ugotovitvijo izrecno seznanila s poročilom o ugotovitvah št. 36014-10685/2020-4 z dne 9. 2. 2021, izdanim na podlagi 9. člena in četrtega odstavka 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), in jo pozvala, naj se v določenem roku do nje pisno opredeli in predloži morebitne verodostojne dokaze. S tem je tožena stranka tožeči zagotovila pravico do izjave v postopku. Tožeča stranka se je na poročilo odzvala in priložila račun družbe D., z. b. o. za izdelavo in montažo dimnega priključka z dne 12. 2. 2021 in račun podjetja C. C., s. p. z dne 25. 2. 2021, ki se nanaša na priklop peči na palete ter delovni nalog družbe E., d. o. o. št. 5/20 z dne 12. 10. 2020, ki se nanaša na zagon gorilnika.

11Tožena stranka je navajala, da tudi z navedenimi priloženimi listinskimi dokazi tožeča stranka ni izkazala citiranega pogoja iz Javnega poziva, drugih dokazov pa ni predložila ali predlagala. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pojasnila, da sta bila predmetna računa izdana vsaj šest mesecev po vgradnji kurilne naprave, torej sta bila izdelana za potrebe pridobitve nepovratne finančne spodbude. Demontaže in ponovne montaže tožeča stranka ni izkazala s predložitvijo kakšnih dokazil, na primer fotografij odstranjene kurilne naprave in fotografij na novo vgrajene kurilne naprave. Tožena stranka je vztrajala, da je po navedenem njena odločitev pravilna in utemeljena na zakonu. Predlagala je zavrnitev tožbe in stroškovnega zahtevka tožeče stranke.

Odločanje brez glavne obravnave

12Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Oprlo se je na določbo 1. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki določa, da lahko sodišče kljub temu, da je dejansko stanje med strankama sporno, odloči brez glavne obravnave, če je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K I. točki izreka

13Tožba je utemeljena.

14V predmetnem upravnem sporu je med strankama sporno, ali je tožena stranka pravilno in zakonito zavrnila vlogo tožeče stranke za pridobitev nepovratne finančne spodbude za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske hiše, ki je bila predmet Javnega poziva. Javni poziv v prvem odstavku 1. točke določa, da so predmet poziva nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb za določene nove naložbe. V tretjem odstavku 1. točke Javnega poziva je nova naložba opredeljena kot naložba za izvedbo enega ali več v nadaljevanju navedenih ukrepov, ki so bili izvedeni v času trajanja Javnega poziva. Določeno je, da se kot datum izvedbe naložbe šteje datum opravljene storitve, ki je naveden na računu, iz katerega nedvoumno izhaja, da je naložba v celoti izvedena. Če ta na računu ni naveden, se kot datum izvedbe naložbe upošteva datum računa. Kot eden izmed ukrepov je v tretjem odstavku 1. točke Javnega poziva navedena vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe.

15Med strankama niso sporna naslednja dejstva: (-) da je tožeča stranka v času trajanja Javnega poziva dne 9. 6. 2020 vložila vlogo za pridobitev nepovratne finančne spodbude za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske hiše; (-) da je k vlogi med drugim priložila račun B., d. d. z dne 17. 1. 2020 o nakupu kurilne naprave, ne pa tudi računa o vgradnji kurilne naprave; (-) da je tožeča stranka vlogo dopolnila z izjavo, da je vgradnjo kurilne naprave izvedla v lastni režiji; (-) da je tožena stranka tožeči stranki posredovala poročilo o ugotovitvah z dne 9. 2. 2021 s pozivom, da se naj v določenem roku pisno opredeli do ugotovitev tožene stranke in predloži morebitne verodostojne dokaze; (-) da se je tožeča stranka odzvala s pisno izjavo, v kateri je navajala, da je kurilno napravo demontirala, vgradnjo in priklop pa je opravil C. C., s. p., podjetje D., z. b. o. pa je izdelalo in montiralo dimni priključek; (-) da je tožeča stranka izjavi priložila račun C. C., s. p. št. 10025 z dne 25. 2. 2021 in dokazilo o plačilu navedenega računa ter račun D., z. b. o. št. 2021-16 z dne 12. 2. 2021 in dokazilo o plačilu navedenega računa.

16Tožena stranka je zavrnitev vloge utemeljevala na stališču, da je bila obravnavana naložba izvedena najkasneje ob oddaji vloge, to je 9. 6. 2020, saj iz k vlogi priloženih fotografij izhaja, da je bila tedaj nova kurilna naprava že vgrajena. Sodišče na načelni ravni soglaša s toženo stranko, da vgradnja kurilne naprave, ki je ni opravil za to usposobljen izvajalec z registrirano dejavnostjo, nasprotuje pogojem Javnega poziva. 4.e) točka Javnega poziva namreč kot dodatni pogoj za kandidiranje na Javnem pozivu določa, da vgradnjo in zagon posameznih naprav, opreme in gradbenih proizvodov, ki so predmet naložbe, lahko opravi le za to usposobljen izvajalec z registrirano dejavnostjo. Sodišče pa ugotavlja, da je tožena stranka prezrla druge določbe Javnega poziva, ki določajo pogoje za dodelitev nepovratne finančne spodbude.

17Javni poziv v 4. točki določa dodatne zahteve in pogoje za kandidiranje za dodelitev nepovratne finančne spodbude. Kot osnovni pogoj za dodelitev finančne spodbude je v 4.a) točki določena pravočasno oddana in popolna vloga. Vloga je pravočasna, če je oddana v času trajanja obravnavanega Javnega poziva.1 Vloga je popolna, ko vlagatelj predloži v celoti izpolnjen obrazec Vloga 74SUB-OB19 in obvezne priloge. Obvezne priloge so opredeljene kot splošne ne glede na vrsto naložbe in posebne, ki so pa določene posebej za posamezno vrsto ukrepa oziroma naložbe. Tako so kot posebne priloge, ko gre za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, med drugim zahtevani: (-) račun za nakup in vgradnjo kurilne naprave, hranilnika in pripadajoče inštalacije za priklop na centralno ogrevanje; (-) dokazilo o plačilu celotnega računa; (-) fotografija vgrajene kurilne naprave in hranilnika (če je ta vgrajen); (-) fotografija prostora s staro kurilno napravo, ko je ta še priklopljena na centralni sistem ogrevanja, tako da bo nedvoumno razvidna konkretna lokacija stare kurilne naprave v prostoru, in fotografija prostora, posneta po odstranitvi stare kurilne naprave in pred prenovo prostora, tako da bo nedoumno razvidno, da je bila stara kurilna naprava odstranjena, če gre za zamenjavo stare kurilne naprave z novo kurilno napravo na lesno biomaso.

18V konkretni zadevi ni dvoma, da je bila vloga vložena pravočasno, vendar sodišče ocenjuje, da ob vložitvi ni bila popolna, saj je izostala ena izmed ključnih obveznih prilog za dodelitev sredstev iz 4.a)B Javnega poziva, ki dokazuje vgradnjo nove kurilne naprave s strani usposobljenega izvajalca z registrirano dejavnostjo. Da vloga ob vložitvi ni bila popolna, izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Tožeča stranka je vlogo dopolnjevala dvakrat, pri tem pa ni brez pomena, da v obeh primerih po pozivu tožene stranke. Prva dopolnitev z izjavo, da je bila kurilna naprava vgrajena v lastni režiji, je sledila pozivu tožene stranke k dopolnitvi nepopolne vloge. Drugič je tožeča stranka vlogo dopolnila z izjavo in dokazili o demontaži že vgrajene nove kurilne naprave in vnovični montaži le-te po usposobljenem izvajalcu, kar pa je, kot je razvidno iz izpodbijane odločbe in odgovora na tožbo, storila v roku, ko jo je tožena stranka seznanila s svojimi ugotovitvami in jo pozvala k predložitvi verodostojnih dokazil. Sodišče izpostavlja določbo 4.f) Javnega poziva, ki dopolnjuje že citirani tretji odstavek 1. točke Javnega poziva. Določa, da je do nepovratne finančne spodbude vlagatelj upravičen za naložbo, ki izpolnjuje pogoje iz Javnega poziva in je bila izvedena v času trajanja tega Javnega poziva (vključno od dne objave v Uradnem listu RS do dne objave zaključka Javnega poziva v Uradnem listu RS, a priporočljivo pred oddajo vloge na Eko sklad). Kot datum izvedbe naložbe se po Javnem pozivu šteje datum opravljene storitve, ki je naveden na računu, iz katerega nedoumno izhaja, da je naložba v celoti izvedena. V kolikor datum opravljene storitve na računu ni naveden, se kot datum izvedbe naložbe šteje datum izdaje računa. Sodišče še dodaja, da je bila vsebina citirane določbe v času trajanja Javnega poziva, a po izdaji izpodbijane odločbe, spremenjena v toliko, da je določala, da je do nepovratne finančne spodbude vlagatelj upravičen za naložbo, ki izpolnjuje pogoje iz Javnega poziva in je bila izvedena do 31. 12. 2022.2 Iz navedenega izhaja, da dodelitev finančne spodbude ni bila vezana na izvedbo naložbe ob oddaji vloge, temveč lahko tudi po oddaji vloge, a znotraj navedenega časovnega razpona.³

19Odločanje o dodelitvi sredstev na javnem razpisu ali javnem pozivu ne predstavlja upravne zadeve v smislu 2. člena ZUP. Javni razpis oziroma poziv je mehanizem za dodeljevanje javnih sredstev v javnem interesu. Je splošen javnopravni akt, ki ga sprejme pristojni subjekt na podlagi zakonskega pooblastila pri izvrševanju javne funkcije. Javni razpis oziroma poziv je torej odraz javnega delovanja oziroma sledenja določenemu javnemu interesu, z vidika stranke pa pomeni odločanje o njenem pravno varovanem interesu. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in nižjih sodišč4 izhaja, da opisani vidiki javnih razpisov in pozivov vodijo k zaključku, da predstavlja odločanje o dodelitvi javnih sredstev drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP, ki določa, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Smiselna uporaba pomeni, da se bodo v posameznem primeru, ob odsotnosti drugih postopkovnih predpisov, uporabile zgolj tiste določbe ZUP, ki so primerne glede na temeljno dejavnost subjekta, ki odloča v zadevi. Med določbami, ki se bodo praviloma uporabljale tudi ob smiselni uporabi ZUP, so predvsem temeljna načela upravnega postopka in temeljne pravice strank, ki iz njih izvirajo.⁵

20Obravnavani Javni poziv temelji na določbah ZVO-1 (143. člen – 146.i člen ZVO-1,) in na določbah Splošnih pogojev poslovanja Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (v nadaljevanju Splošni pogoji poslovanja), z dne 7. 5. 2019, ki je bil sprejet na podlagi drugega odstavka 145. člena ZVO-1 in ureja tudi postopek za dodeljevanje sredstev in izbor upravičencev do spodbud. Navedeni predpisi pa ne vsebujejo določb, ki se nanašajo na sestavne dele obrazložitve upravne odločbe, zato se glede tega vprašanja uporablja ZUP, saj 12. člen Splošnih pogojev poslovanja celo izrecno določa, da se pri odločanju o dodelitvi pravice do spodbud smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor zakon, ki ureja varstvo okolja, ne določa drugače. Načelo zakonitosti iz 6. člena ZUP kot eno od temeljnih načel upravnega postopka pa vključuje tudi zahteve po procesni zakonitosti postopka in upravnih odločb. Kršitev procesnih določb pa lahko pomeni tudi kršitev ustavnih pravic.

21Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi Up-260/01 z dne 5. 2. 2004 izpostavilo dve zahtevi, ki izhajata iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, za kateri sodišče ocenjuje, da sta odločilni tudi v konkretnem primeru. Prizadeti osebi mora biti v upravnem postopku dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katere se opira odločba. Druga zahteva je, da mora biti odločba upravnega organa obrazložena. V citirani odločbi je Ustavno sodišče Republike Slovenije pojasnilo, kaj mora biti navedeno v odločbi upravnega organa, da bi sodišče lahko presojalo njeno zakonitost. Gre za: (-) opis hipotetičnega zakonskega dejanskega stanja, v okviru katerega mora upravni organ, ki odloča o izpolnjenosti predpostavk, navesti, kakšno vsebino je dal določenemu pravnemu pojmu; (-) dejansko stanje stvari, pomembno za zakonito in pravilno odločbo; (-) dokazi, ki utemeljujejo obstoj teh dejstev, in (-) razlogi, ki so bili odločilni pri presoji dokazov. Sodišče pri tem dodaja, da so sestavine upravne odločbe s polno obrazložitvijo določene v prvem odstavku 214. člena ZUP, v skladu s katerim obrazložitev obsega: (-) razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; (-) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; (-) razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; (-) navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; (-) razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in (-) razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če je obrazložitev pomanjkljiva, so lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Pravica do pravnega sredstva je lahko učinkovita le, če je odločba najprej polno obrazložena, kar pomeni, da mora biti obrazložena na tako konkreten način, da bo omogočena presoja, ali je organ v zadostni meri izpolnil vse zahteve, ki mu jih glede ugotovitvenega in dokaznega bremena nalagajo zakonske določbe.

22Obrazložitev izpodbijane odločbe, da tožena stranka naknadno predloženih računov izvajalcev, s katerima je tožeča stranka dokazovala vgradnjo kurilne naprave po usposobljenem in registriranem izvajalcu, ni upoštevala, ker sta bila izdana šest mesecev po vgradnji kurilne naprave zgolj za potrebe pridobitve nepovratne finančne spodbude, odkazuje na sklep, da je tožena stranka računa štela za fiktivna. Posledično je tožena stranka trditvam tožeče stranke o demontaži in ponovni vgradnji odrekla verodostojnost iz razloga, ker tožeča stranka za te trditve ni predložila verodostojnih dokazil. Sodišče sodi, da tožeča stranka utemeljeno graja tako obrazloženo dokazno oceno, zlasti tudi iz vidika predloženih dokazil o plačilu računov. Razlogi, odločilni za presojo računa C. C., s. p. št. 10025 z dne 25. 2. 2021, računa D., z. b. o. št. 2021-16 z dne 12. 2. 2021 in dokazil o plačilu teh računov so ostali na pavšalni ravni oziroma so glede dokazil o plačilu povsem izostali. Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov, ki so bili odločilni pri presoji obravnavanih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), posledično pa se odločbe ne da preizkusiti.

23Sodišče opozarja, da se vgradnja nove kurilne naprave v skladu s pogoji Javnega poziva dokazuje z računom in dokazilom o njegovem plačilu. Izdan račun in njegovo plačilo je dokazna listina o dejansko opravljeni storitvi, zato mora tožena stranka obrazložiti, čemu tega dokazila ni štela kot verodostojnega pri dokazovanju navedb, da je bila kurilna naprava demontirana in znova vgrajena v skladu z zahtevami Javnega poziva. Če je tožena stranka glede na okoliščine, ko je bila kurilna naprava predhodno nesporno vgrajena, menila, da predloženi dokazi ne zadostujejo za presojo upravičenosti do spodbude v smislu vnovične montaže po usposobljenem in registriranem izvajalcu, bi morala tožeči stranki omogočiti predložitev dodatnih dokazil. Pri tem sodišče ugotavlja, da sedaj veljavni Zakon o varstvu okolja6 v 223. členu in Splošni pogoji poslovanja Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada,7 v 13. členu določajo, da dokazno breme, da je upravičen do spodbud Eko sklada, nosi vlagatelj. Eko Sklad lahko od vlagatelja zahteva dodatna dokazila, če meni, da je to potrebno za razjasnitev upravičenosti do spodbude, ki jih mora vlagatelj predložiti v roku, ki ga določi Eko sklad s pozivom na dopolnitev. V času odločanja veljavni ZVO-1 in Splošni pogoji poslovanja določb s tako vsebino niso vsebovali, a je dolžnost stranke in upravnega organa povsem primerljivo določena v ZUP. V skladu z razpravnim načelom, uzakonjenim v 140. členu ZUP, mora stranka navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predložiti dokaze za svoje navedbe. V skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP, 138. člen ZUP), pa si mora upravni organ prizadevati, da pred izdajo odločbe ugotovi vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za zakonito in pravilno odločitev. V ta namen sme uradna oseba uporabiti preiskovalna pooblastila in pridobiti dokaze po uradni dolžnosti (139. člen ZUP) ali pa od stranke zahtevati predložitev (dodatnih) dokazov (drugi odstavek 140. člena ZUP).

24Javni poziv je vseboval pogoj, da je v primeru zamenjave kurilnih naprav potrebno vlogi priložiti fotografije stare in nove kurilne naprave, ni pa vseboval zahteve po fotografskih dokazih glede vgradnje nove kurilne naprave po za to usposobljenem in registriranem izvajalcu. Glede vgradnje nove kurilne naprave sta v Javnem pozivu kot dokazili zahtevana račun in dokazilo o plačilu le-tega. Tovrstni dokazili je tožeča stranka pred izdajo izpodbijane odločbe predložila. Postopkovna pravila toženi stranki nalagajo, da ob metodološkem napotku iz 10. člena ZUP opravi prosto presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in da v obrazložitvi odločbe jasno navede razloge, odločilne za presojo posameznega dokaza. Le takšna obrazložitev je garant, da se bo odločbo dalo preizkusiti. Če je tožena stranka glede na okoliščine zadeve dvomila v naknadno predložene dokaze in dejanskega stanja ni mogla zanesljivo ugotoviti, bi ob pravilni uporabi določb ZUP morala zahtevati dodatne dokaze.

25Tretji odstavek 27. člena ZUS-1 določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka. ZUP med absolutne bistvene kršitve pravil postopka uvršča tudi primere, ko se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Pri teh kršitvah se vpliv na zakonitost oziroma pravilnost odločitve domneva in ga ni potrebno posebej ugotavljati. Sodišče po navedenem zaključuje, da je podan izpodbojni razlog iz druge točke prvega odstavka 27. člena

26ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Sodišče je zato na podlagi ugotovljenih kršitev na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

27V ponovljenem postopku naj tožena stranka ob upoštevanju stališč sodišča, ki se nanašajo na postopkovna pravila, oceni vse predložene dokaze in po potrebi dopolni dokazni postopek. Obrazložitev odločbe mora vsebovati ugotovljeno dejansko stanje, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za dodelitev nepovratne finančne spodbude in s tem v zvezi tudi razloge, odločilne za presojo posameznega dokaza. Če bo tožena stranka glede izvedbe naložbe ugotovila, da je bila nova kurilna naprava med trajanjem javnega poziva vgrajena dvakrat, prvič po stranki sami in drugič po usposobljenem izvajalcu, naj presodi pomen tega dejstva iz vidika pogojev Javnega poziva in v luči namena Javnega poziva. Ta je v povečanju rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah ter v zmanjšanju onesnaženosti zraka.

K II. točki izreka

28Tožeča stranka je v zadevi zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. Na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je sodišče tožeči stranki prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila stroškov v višini 15,00 EUR. Zadeva je bila namreč rešena po sodnici posameznici, tožeča stranka pa postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik. Prisojeni znesek stroškov mora tožeči stranki povrniti tožena stranka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Sodišče pojasnjuje, da bo plačana sodna taksa v znesku 148,00 EUR tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1 c) k tar. št. 6.1 Zakona o sodnih taksah).

¹ Javni poziv je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 36/2019 z dne 7. 6. 2019. V Uradnem listu RS, št. 43/2022 z dne 25. 3. 2022, je bilo objavljeno obvestilo o zaključku Javnega poziva.
² Sprememba Javnega poziva, objavljena v Uradnem listu RS, št. 29/2022 z dne 4. 3. 2022.
³ Trenutek popolne vloge je pomemben iz vidika določbe prvega odstavka 146.d člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1), veljavnega v času izdaje izpodbijane odločbe, ki določa, da se razpisana sredstva do svoje porabe dodeljujejo po vrstnem redu prispetja popolnih vlog.
⁴ Prim. VSRS sodba X Ips 41/2022 z dne 6. 9. 2023, VSRS sodba X Ips 357/2015, enako tudi X Ips 358/2015, X Ips 359/2015 in X Ips 360/2015, vse z dne 5. 4. 2017, UPRS sodba II U 205/2021-11 z dne 1. 12. 2021, UPRS sodba II U 206/2021-14 z dne 12. 1. 2022 idr.
⁵ E. Kerševan in drugi avtorji., Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2022, stran 84.
⁶ Uradni list RS, št. 44/2022 z dne 29. 3. 2022.
⁷ Sprejeti dne 6. 7. 2023.