143. člen ZVO-1-UPB1

V upravnem sporu je med strankama sporno, ali je tožena stranka pravilno in zakonito zavrnila vlogo tožeče stranke za pridobitev nepovratne finančne spodbude za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske hiše, ki je bila predmet Javnega poziva. Vgradnja nove kurilne naprave se v skladu s pogoji Javnega poziva dokazuje z računom in dokazilom o njegovem plačilu. Izdan račun in njegovo plačilo je dokazna listina o dejansko opravljeni storitvi, zato mora tožena stranka obrazložiti, čemu tega dokazila ni štela kot verodostojnega pri dokazovanju navedb, da je bila kurilna naprava demontirana in znova vgrajena v skladu z zahtevami Javnega poziva.

Sodišče ugotavlja, da gre pri obveznosti do RS iz naslova vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči po določbah ZBPP za obveznost, ki je - tako kot davčne obveznosti - javnopravne narave in ki je ugotovljena s pravnomočno in izvršljivo odločbo sodišča. Določilo, da do spodbud niso upravičene osebe, ki nimajo poravnanih takšnih obveznosti do RS, ni neskladno z zakonom in ne v nerazumni povezavi s predmetom pravnega urejanja, tudi ko gre za Javni poziv, ki je namenjen socialno šibkim osebam. Z dodeljevanjem spodbud Eko sklada se primarno zasleduje njihov ekološki namen (kar izhaja že iz zakonske opredelitve dejavnosti Eko sklada, glej 144. člen ZVO-1), sekundarno se pri določenih spodbudah, kot je tudi spodbuda po predmetnem Javnem pozivu, zasleduje tudi socialni namen. Pri tem pa ni nerazumna izključitev, po kateri se javna sredstva ne morejo dodeliti osebi, ki ima dolg do javnih sredstev, to je neporavnane obveznosti do RS iz naslova neupravičeno prejete brezplačne pomoči, torej osebi, ki je neupravičeno prejelo storitev socialne narave (prim. 1. člen ZBPP) in ki svojega dolga iz tega naslova ni poravnala.

Drugi odstavek 482. člena ZPP določa, da pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med osebami iz 481. člena in 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona. V konkretnem postopku ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada in torej ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Tožeča stranka v tem postopku vtožuje terjatev iz naslova kršitve že sklenjene Pogodbe o sofinanciranju z dne 25. 11. 2013. Gre torej za klasično civilno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.