VSM Sklep III Cp 736/2024

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep istega sodišča V N 75/2024-6 z dne 4. 4. 2024 (I. točka izreka) ter odločilo, da udeleženca trpita vsak svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka). Pritožbeno sodišče na tem mestu pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 4. 4. 2024, ki je bil izdan v enostranskem postopku na podlagi predloga predlagateljice, nasprotnemu udeležencu za obdobje 6 mesecev izreklo ukrep po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), in sicer mu je prepovedalo zadrževati se v bližini družinske hiše na naslovu (naslov 1), kjer živi predlagateljica skupaj z mladoletnima hčerkama A. A. in B. B., na razdalji 200 m ali manj ter vzpostaviti vsakršno srečanje, navezovanje stikov s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo.

2Zoper izpodbijani sklep vlaga nasprotni udeleženec pravočasno pritožbo. Sklep izpodbija v celoti iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da po izdaji sklepa z dne 4. 4. 2024 prepovedi približevanja ni kršil, in sicer niti takrat ko se je maja peljal mimo bencinske črpalke v C., kjer predlagateljica dela, saj je to cesta proti mejnemu prehodu C. in se je nasprotni udeleženec včasih peljal v Avstrijo. Graja, da niso bili podani pogoji iz 22.d člena ZPND za izdajo sklepa o prepovedi približevanja v enostranskem postopku, ker ni podana verjetnost, da bi on resno ogrožal življenje ali zdravje predlagateljice ali skupnih otrok, niti ni bilo to potrebno zaradi varstva in koristi otrok. Iz navedb nasprotnega udeleženca v ugovoru zoper sklep z dne 4. 4. 2024 in iz njegovega zaslišanja ne izhaja, da bi on predlagateljici psihično in ekonomsko grozil (ali otrokom). S hčerkama ima pristen stik in se redno z njima srečuje. Graja, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo kot priči A. A. in B. B., hčerk udeležencev postopka, ki sta že polnoletni in bi lahko izpovedali, kako so dogodki potekali in potrdili bodisi navedbe predlagateljice, bodisi njegove navedbe. Meni, da odločitev sodišča prve stopnje ni ustrezno obrazložena, ker sodišče prve stopnje ni podrobno obrazložilo, zakaj ugovoru nasprotnega udeleženca ne verjame oziroma se ni izjavilo o posameznih dejanjih, ki jih je navajala predlagateljica, nasprotni udeleženec pa jim je obrazloženo nasprotoval. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3Predlagateljica se v odgovoru in dopolnitvi odgovora na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi z 22.a členom ZPND.

6Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka, je pa zagrešilo pritožbeno uveljavljano bistveno kršitev določb postopka, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem prič A. A. in B. B., hčerk udeležencev postopka, ko bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7Neutemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje sklepa z dne 4. 4. 2024 ne bi smelo izdati v enostranskem postopku. V skladu s prvim odstavkom 22.d člena ZPND lahko sodišče izreče ukrep, ne da bi prej poslalo predlog v odgovor povzročitelju nasilja, če iz predloga izhaja, da je podana verjetnost, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve ali njenih otrok ali je to potrebno zaradi varstva koristi otroka. Za tak primer v predmetni zadevi tudi gre. Kajti predlagateljica, bivša partnerica nasprotnega udeleženca, je v predlogu z dne 14. 3. 2024 nazorno opisala dogodke v obdobju od decembra 2023 do marca 2023, ko je nasprotni udeleženec grozil njej in njunima hčerkama, da jo oziroma jih bo uničil, da se bo maščeval, da bo hudo ipd. Tako je na primer 24. 12. 2024 predlagateljici grozil, da ima ljudi, ki so "za 500,00 EUR pripravljeni spakirati predlagateljico, deco in njene prijatelje in da ne bo nikoli vedela, kdaj bodo prišli, bodo pa prišli, ko jim bo on naročil, zato naj se zelo pazi, ker bo zelo hudo." Svoje grožnje je nadaljeval v mesecih pozneje, posebej intenzivno in večkrat v januarju 2024. Predlagateljica je svoje trditve za verjetno izkazala s predlogi za pribavo spisov Okrožnega državnega tožilstva, policije in Centra za socialno delo (CSD), sodišče prve stopnje pa je pridobilo obvestila policije z dne 26. 3. 2024 (l.št. 9 sodnega spisa), iz katerega izhaja, da je policija 19. 12. 2023 in 15. 3. 2024 zoper nasprotnega udeleženca na državno tožilstvo vložila dve kazenski ovadbi, in sicer zaradi kaznivega dejanja grožnje in kaznivega dejanja nasilja v družini. S tem je bila za verjetno izkazana nevarnost ogrožanja življenja predlagateljice in njenih otrok, zato je sodišče prve stopnje sklep z dne 4. 4. 2024 upravičeno izdalo v enostranskem postopku.

8Prav tako je neutemeljena pritožbena graja, da izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen, ker sodišče prve stopnje ni podrobno obrazložilo, zakaj ugovoru nasprotnega udeleženca ne verjame oziroma se ni izjavilo o posameznih dejanjih, ki jih je navajala predlagateljica, nasprotni udeleženec pa jim je obrazloženo nasprotoval. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa prepričljivo pojasnilo, zakaj je verjelo navedbam predlagateljice, navedbam nasprotnega udeleženca pa ni poklonilo vere, in sicer, ker iz zapisnika CSD z dne 29. 1. 2024, odgovora CSD z dne 5. 4. 2024, obvestila policije z dne 26. 3. 2024 in sklepa Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti z dne 7. 3. 2024 izhaja, da CSD predlagateljico obravnava zaradi nasilja v družini, da je policija na tožilstvo zoper nasprotnega udeleženca vložila dve kazenski ovadbi (zaradi kaznivih dejanj grožnje in nasilja v družini) ter da je kazenski pregon zoper nasprotnega udeleženca zaradi nasilja v družini odložen do 7. 3. 2025, ker je nasprotni udeleženec s tožilstvom sklenil dogovor, da se bo udeležil treninga socialnih veščin.

9Je pa pritrditi pritožbeni graji nasprotnega udeleženca, da bi sodišče prve stopnje za razjasnitev spornih dejstev, in sicer, ali je do zatrjevanih nasilnih dejanj dejansko prišlo, moralo zaslišati priči, ki ju je predlagal, in sicer skupni hčerki udeležencev postopka, ki končujeta srednjo šolo. Sodišče prve stopnje je ta dokazna predloga zavrnilo z argumentom, da je priči želelo zaščititi, da ju ne bi dodatno izpostavljalo duševnih stiskam, katere sta doživljali v času skupnega življenja in ob razpadu skupnosti njunih staršev. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da to ni pravno upošteven razlog za zavrnitev dokaznega predloga.¹ Ker predlagana dokaza neupravičeno nista bila izvedeni, zaradi česar nasprotnemu udeležencu ni bila dana možnost, da bi dokazoval pravno odločilna dejstva, ki so mu v prid, je bila s tem kršena njegova pravica do izjave v postopku iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.²

10Vsled bistvene kršitve določb postopka zaradi neizvedbe predlaganih dokazov je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), ker sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP),³ prav tako pa razveljavitev ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 355. člena ZPP v zvezi v zvezi s 366. členom ZPP).

11V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaza z zaslišanjem prič, ki jih je predlagal nasprotni udeleženec, pri tem pa priči, ki sta hčerki udeležencev postopka, v skladu s prvim odstavkom 233. člena ZPP opozoriti, da lahko odrečeta odgovor na posamezna vprašanja, če imata za to tehtne razloge, zlasti še, če bi s svojim odgovorom na taka vprašanja spravila v hudo sramoto, precejšnjo premoženjsko škodo ali pa v kazenski pregon sebe ali svoje krvne sorodnike v ravni vrsti.

12Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep, zoper katerega je bilo vložena pritožba, in zadevo vrnilo v novo sojenje, je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržalo odločitev o stroških pritožbenega postopka za končno odločbo.

13Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je le-to razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, pritožba po 357.a členu ZPP ni dovoljena.⁴

¹ V skladu s stališči pravne teoriji (N. Betetto v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2006, str. 611) sodišče upravičeno zavrne dokazni predlog: če je le-ta nesubstanciran (npr. ni navedeno, katero sporno dejstvo se bo z njim dokazovalo); če dejstva niso pravno odločilna; če je stranka z njimi prekludirana; če je neko dejstvo že dokazno ali je med strankama nesporno ali če do dokazi neprimerni za dokazovanje določenega dejstva itd. Podobno Vrhovno sodišče (npr. VSRS sodba in sklep II Ips 77/2023 z dne 20. 12. 2023): "Sodišče sicer ni dolžno izvesti vseh dokazov, če predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano."
² Bistvena sestavina pravice do izjave v postopku, ki je vsebovana v 22. členu Ustave, je tudi pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze in se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke. Iz te ustavne pravice izhaja obveznost sodišča, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, tudi izvede. Sodišče pa ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če razumno oceni, da nekatera dejstva, ki naj se s predlaganimi dokazi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano. Zavrnitev dokaznega predloga stranke mora sodišče ustrezno obrazložiti (VSRS sodba in sklep II Ips 77/2023 z dne 20.12.2023).
³ Kršitve pravice do izjave namreč ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo dokaznega postopka pred sodiščem druge stopnje, saj bi v takem primeru sodišče druge stopnje moralo izvesti dokazno oceno dokazov, ki jih je samo neposredno izvedlo, in dokazov, ki jih je neposredno izvedlo sodišče prve stopnje. Glede ugotavljanja odločilnega dejstva, ali je do zatrjevanih groženj in nasilja v družini prišlo, imata udeleženca pravico do obravnavanja na dveh stopnjah. V nasprotnem primeru bi bilo nedopustno poseženo v strankino pravico do pritožbe iz 25. člena Ustave RS.
⁴ VSRS sklep Cp 15/2018 z dne 16. 5. 2018.