VSL Sklep IV Cp 1268/2024

I. Pritožba zoper I. točko izreka sklepa z dne 13. 3. 2024 se zavrže.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v II. in III. točki izreka potrdi.

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1Nasprotna udeleženca sta starša mld. A. A. (roj. 2018). Predlagatelj (v nadaljevanju tudi: CSD) je po uradni dolžnosti začel postopek nadzora nad izvajanjem starševske skrbi v smislu tretjega odstavka 171. člena Družinskega zakonika.¹ CSD je pripravil oceno ogroženosti in načrt pomoči družini in otroku v smislu 170. člena DZ (z dne 18. 5. 2023, priloga A29, dopolnjen 16. 10. 2023, priloga A35).

2Sodišče prve stopnje je 22. 11. 2023 izdalo začasno odredbo, s katero je obema staršema (nasprotnima udeležencema) odredilo nadzor starševske skrbi in hkrati odredilo, da se stiki očeta s hčerko izvajajo pod nadzorom CSD enkrat tedensko. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo ugovor prvega nasprotnega udeleženca B. A. (v nadaljevanju: nasprotni udeleženec ali oče) zoper sklep z dne 22. 11. 2023 (I. točka izreka) in starševsko skrb obeh nasprotnih udeležencev (staršev A. A.) omejilo tako, da pristojni CSD nadzira izvajanje starševske skrbi obeh staršev,² pri čemer ti ukrepi veljajo eno leto (II. točka izreka) ter še delno spremenilo sklep z dne 22. 11. 2023 glede teka rokov (III. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano).

Pritožbeni postopek:

3Zoper sklep se pritožuje prvi nasprotni udeleženec oče brez navedbe pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče pritožbe na tem mestu ne povzema, ker je nesistematična, v precejšnji meri nerazumljiva in se vsebinsko ne sooči z razlogi izpodbijanega sklepa, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

4Druga nasprotna udeleženka (mati) in predlagatelj sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa je prepozna, pritožba zoper II. in III. točko pa ni utemeljena.

Uvodno:

6Temeljno vodilo v vseh zadevah, ki se tičejo otroka, je njegova korist (3. člen Konvencije ZN o otrokovih pravicah³ in 7. člen DZ). Primarna skrb za korist otroka je pri starših (7. in 154. člen DZ). V korist otroka delajo, če zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj, primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga spodbujajo v njegovem razvoju (tretji odstavek 7. člena DZ). Državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe morajo v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka (četrti odstavek 7. člena DZ). Otroci uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok (8. člen DZ). Sodišče in center za socialno delo morata izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi (153. člen DZ). Med ukrepi, ki jih država lahko (mora) izreči za varovanje otroka in njegovih koristi, je izdelava načrta pomoči otroku in družini (170. člen DZ) in omejitev starševske skrbi (171. člen DZ). Ta ukrepa sta bila izrečena oziroma izvedena v obravnavanem primeru, poleg tega je bilo z začasno odredbo z dne 22. 11. 2023 odrejeno (začasno) izvajanje stikov očeta s hčerko pod nadzorom, za kar je podlaga v 163. členu DZ.

7Te odločitve in ukrepe s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec - oče mld. A. A.

8Pritožba je pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato se od obrazložene pritožbe pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe. Le taka pritožba omogoča vsebinsko presojo utemeljenosti pritožnikovih navedb na eni strani in pravilnosti izpodbijane prvostopenjske odločbe na drugi strani. Predmetna pritožba tem kriterijem v veliki meri ne zadosti, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

Glede delnega zavrženja pritožbe:

9Sodišče prve stopnje je s I. točko izpodbijanega sklepa zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo z dne 22. 11. 2023. Ta del odločitve se torej tiče postopka zavarovanja z začasno odredbo, ki se vodi po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju,⁴ v teh postopkih pa znaša rok za ugovor in pritožbo 8 dni (9. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je v pravnem pouku izpodbijanega sklepa izrecno poudarilo (tudi z zapisom v mastnem tisku), da je rok za pritožbo zoper I. točko izreka sklepa 8 dni, glede ostalih dveh točk pa 30 dni. Sklep z dne 13. 3. 2024 je bil nasprotnemu udeležencu vročen 26. 3. 2024 (povratnica, pripeta k redni št. 19), pritožba pa je bila vložena 29. 4. 2024 (dohodni zaznamek na list. št. 93), torej je, kolikor izpodbija odločitev v postopku izdaje začasne odredbe, prepozna.

10V sodni praksi je sicer sprejeto stališče, da lahko pritožbeno sodišče v družinskih zadevah vsebinsko obravnava tudi prepozno pritožbo, vendar le, če je to v korist otroka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili s sklepom o zavarovanju z dne 22. 11. 2023 odrejeni stiki nasprotnega udeleženca s hčerko pod nadzorom, poleg tega so bili odrejeni tudi ukrepi začasnega nadzora starševske skrbi, zelo podobni tem, ki jih je sodišče prve stopnje izreklo v II. točki sedaj izpodbijanega sklepa. Vse navedeno je bilo odrejeno zaradi varovanja koristi otroka. Pritožba ne uspe pojasniti, zakaj ukrepi zavarovanja, izrečeni s sklepom z dne 22. 11. 2023, ne bi bili v korist otroka, temveč (kolikor je mogoče razbrati iz pritožbe) zasleduje predvsem interes nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zavarovanje, odrejeno s sklepom z dne 22. 11. 2023, zasleduje korist otroka. Zato prepozne pritožbe nasprotnega udeleženca zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa ni vsebinsko obravnavalo, temveč jo je zavrglo kot prepozno (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku⁵ v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku⁶).

11Ker je pritožba zoper del odločbe, s katero je bil zavrnjen ugovor zoper začasno odredbo, s katero so bili določeni stiki pod nadzorom,⁷ prepozna, pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo na obširne pritožbene navedbe o dogajanju na stikih, o ravnanju uradnic CSD, prav tako ne na navedbe, ki se tičejo razlogov sodišča prve stopnje, ki so ga vodili k odločitvi, da se stiki izvajajo pod nadzorom (navedbe o tuširanju in oblačenju mld. A. A., o pornografiji, pedofiliji, vojaški vzgoji itd.).

Glede omejitve starševske skrbi:

12Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pritožba nasprotnega udeleženca v pretežni meri vsebinsko ne sooči z razlogi, ki so sodišče prve stopnje vodili k odločitvi, da se starševska skrb (obeh udeležencev) omeji na način, ki je določen v II. točki izreka izpodbijanega sklepa. Pritožba na več mestih piše o stvareh, ki se bodisi tičejo oziroma bi se lahko tikale tistega dela sklepa, ki je po vsebini zavrnitev ugovora zoper začasno odredbo (v tem delu je pritožba prepozna, kot je bilo že pojasnjeno), deloma pa se tičejo stvari, ki nimajo zveze z izrečenimi ukrepi nadzora starševske skrbi in razlogi izpodbijanega sklepa oziroma pritožba ne pojasni, kakšna naj bi bila ta zveza (npr. o Banksyjevi razstavi, Winxicah, kupovanju oblačil, bratu in drugih sorodnikih nasprotne udeleženke, o avtomobilih in jablanah pred hišo nasprotne udeleženke). Pritožba tudi v delih, kjer se izrecno sklicuje na posamezne točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, z njimi ne vzpostavi vsebinskega, argumentiranega dialoga, temveč le ponavlja navedbe iz postopka na prvi stopnji, deloma pa zveze med pritožbenimi navedbami in razlogi sodišča prve stopnje niti ni mogoče ugotoviti. Pritožba ne navede konkretiziranih in jasnih razlogov, zakaj naj bi izrečeni ukrepi nadzora starševske skrbi ne bili potrebni oziroma v korist otroka, niti razlogov, zakaj naj bi bili ti ukrepi prestrogi oziroma pretirano omejujoči do pritožnika.

13Na 4. strani pritožbe v zvezi s 7. točko obrazložitve nasprotni udeleženec navaja, da "pričanje ni bilo posneto iz meni čudnih razlogov in zato tudi ni možno realno opisati pričanje ...," kar se nanaša na dokazno oceno izpovedbe druge nasprotne udeleženke. Kolikor pritožba s temi razlogi napada dokazno oceno sodišča prve stopnje v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta dokazna ocena korektna, jasna in preverljiva, pri čemer je sodnik prve stopnje imel možnost zaslišani osebi neposredno poslušati in opazovati ter si je tako lahko tudi ustvaril neposreden vtis o njunih izpovedbah in na tej podlagi oblikoval dokazno oceno. Sodišče druge stopnje v dokazno oceno ne dvomi, pritožba pa je tudi ne more izpodbiti s pavšalnimi očitki, da naj bi bila izpovedba matere "čudna," prav tako ne s sklicevanjem na njeno duševno bolezen (več o tem v nadaljevanju).

14Kolikor pa je te pritožbene navedbe razumeti kot ugovor kršitve določb postopka, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je zvočno snemanje izpovedb možnost, ki jo sodišče lahko uporabi (primerjaj 125.a člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), ni pa dolžnost sodišča, da izpovedbe vselej zvočno posname, niti nima stranka pravice, zahtevati zvočno snemanje. Iz zapisnika naroka z dne 16. 2. 2024 je razvidno, da nasprotni udeleženec ni imel ugovorov glede poteka naroka, imel je možnost zastavljati vprašanja drugi nasprotni udeleženki - materi in je brez pripomb podpisal zapisnik (list. št. 74), zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da v zvezi z narokom ni bilo storjenih nobenih procesnih kršitev.

15Nadalje v zvezi s 7. točko obrazložitve pritožba (na 5. strani) govori o nekakšni dokumentaciji, ki naj ne bi bila prebrana ne s strani CSD ne sodnika, vendar ne pojasni, za katero dokumentacijo naj bi šlo in kaj konkretno naj bi iz nje izhajalo, zato teh pritožbenih navedb niti ni mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče na kršitev pravice do izjave in na pravilnost ter popolnost ugotovitve dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti, zato morajo biti pritožbene trditve o teh kršitvah - če naj bodo predmet vsebinske presoje - konkretizirane.⁸

16Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v obravnavani zadevi CSD sprejel oceno ogroženosti in načrt pomoči družini (npr. dne 16. 10. 2023, priloga A35), v kateri je pregledno opisal varovalne in ogrožajoče dejavnike pri obeh starših, določil je oblike pomoči za mater in za očeta ter pričakovane spremembe, ki so pogoj za ukinitev ukrepa. Med slednjimi je glede očeta - pritožnika med drugim zapisano, da mora nehati prikazovati mater kot bolno osebo in poudarjati njeno (duševno) bolezen kot glavno lastnost; nadalje je pričakovati, da ima oče urejen in varen socialni status, urejen delavnik in bivalno okolje, prilagojeno življenju hčerke; da oba starša zaupata institucijam in strokovnjakom, da so pomočniki staršema pri boljši skrbi za njun starševski odnos in za odnos do hčerke, ne pa grožnja, ter da sta starša zmožna videti drug drugega in predvsem lastno odgovornost pri ustvarjanju pogojev za uspešen starševski odnos (odsotnost napadalnosti in kritiziranja).

17Pritožbene navedbe kažejo, da nasprotni udeleženec teh sprememb še ni ponotranjil. Čeprav je CSD v načrtu pomoči družini kot nujno izpostavil, da naj nasprotni udeleženec preneha ves čas poudarjati duševno bolezen matere, se pritožba začne prav z navedbami o materini duševni bolezni in hospitalizaciji, kar tudi pozneje večkrat ponovi. Nenazadnje je nenehno pritožbeno poudarjanje materine duševne bolezni v logičnem nasprotju s pritožnikovim sklicevanjem na njeno notarsko overjeno izjavo iz leta 2017; če naj bi bila mati (kot je mogoče smiselno razbrati iz pritožbe) neprištevna in nerazsodna, tudi ne bi bilo mogoče pokloniti vere njeni notarski izjavi.

18Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ne CSD ne sodišče prve stopnje nista spregledala, da mati boleha za resno duševno boleznijo (shizofrenijo), zaradi katere je bila tudi večkrat hospitalizirana, kar je bil tudi eden od razlogov, da so omejili starševsko skrb ne le nasprotnega udeleženca - pritožnika, temveč tudi matere. Z izpodbijanim sklepom je materi med drugim naloženo, da se redno vključuje v obravnavo pri izbrani psihiatrinji in v nadzorovano obravnavo v ..., kar CSD redno spremlja. Navedeno pomeni, da sta tako sodišče prve stopnje kot CSD materino bolezen ustrezno upoštevala in sprejela v zvezi s tem ukrepe, ki naj zagotovijo, da materina bolezen ne bo ogrožala otroka.

19Naposled pa v zvezi s pritožbenimi navedbami nasprotnega udeleženca glede materine bolezni pritožbeno sodišče ugotavlja, da niti ni jasno, kateri del odločitve s temi navedbami pritožnik sploh napada: ne zatrjuje konkretizirano in razumljivo, da v zvezi s tem določeni ukrepi (predvsem 4. in 5., posredno pa tudi 2., 3. in 8. alineja II. točke izreka izpodbijanega sklepa) ne bi bili zadostni oziroma ustrezni, še manj pa je mogoče razumeti, kakšno zvezo naj bi materina bolezen imela z ukrepi, ki jih je sodišče izreklo glede nadzora starševske skrbi pri očetu (2., 3. in 6. do 8. alineja II. točke izreka). Zmotno je pritožnikovo stališče, da so njegove starševske kapacitete bolj ustrezne zgolj zaradi dejstva, da mati boleha za duševno boleznijo. Sodišče in CSD morata pri izreku ukrepov iz 153. do 176. člena DZ upoštevati okoliščine pri obeh starših in glede vsakega starša izreči tiste ukrepe, ki so potrebni glede na specifične okoliščine, ki so prisotne pri vsakem posameznem staršu.

20Pritožnik v zvezi s primernostjo svojega stanovanja navaja, da z njegovim stanovanjem ni nič narobe in da so se "imeli v tem stanovanju vsi super". Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v izpodbijanem sklepu ni naložena pritožniku nobena izrecna obveznost v zvezi s stanovanjem, so pa v zvezi s tem ugotovitve v načrtu pomoči družini. Tako sta delavki CSD med drugim ugotovili, da kopalnica nima vrat, temveč le nekakšne trakove, stranišča ni v stanovanju, temveč je na hodniku, pri čemer je v lijaku v stranišču luknja, stanovanje je zatrpano z nevarnimi športnimi rekviziti, predvsem pa sta delavki CSD ugotovili, da je na terasi (v četrtem nadstropju) zelo nizka ograja, čez katero bi lahko šestletna deklica padla (poročilo o terenu z dne 25. 10. 2023, priloga A36). Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim, da takšno stanovanje ni primerno za šestletno deklico in je nevarno, česar pritožba s posplošenim nasprotovanjem in očitki na račun delavk CSD ne more ovreči.

21Pritožba na številnih mestih navaja, da osebje CSD nasprotnemu udeležencu ni želelo pomagati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta trditev ne drži. Iz zapisnika razgovora na CSD z dne 11. 8. 2023 je razvidno, da se je nasprotni udeleženec strinjal, da se bo vključil v program "Skrben oče" in da je izjavil, da je pripravljen narediti vse kar je potrebno, da bo za A. A. dobro. Strinjal se je tudi z vključitvijo v storitev "pomoč družini za dom." Vendar pa je to svoje mnenje in zaveze na naroku 16. 2. 2024 spremenil in izpovedal, da ne čuti potrebe, da bi se vključeval v vrste pomoči pri neuradnih organizacijah oziroma tečaj skrbnega očeta (list. št. 71). Nadalje je na istem naroku izjavil, da je od CSD pričakoval, da ga bodo poklicali in mu povedali, kaj je z njim narobe; pritožbeno sodišče ugotavlja, da je to CSD storil, saj je sprejel kar dve oceni ogroženosti in načrta pomoči družini in otroku, v katerih je podrobno opredelil tako varovalne kot ogrožajoče dejavnike pri obeh starših, v načrtu pomoči pa je pripravil tudi naloge oziroma dejavnosti, ki jih morata izvesti bodisi eden ali drugi starš, bodisi oba starša skupaj, hkrati pa je v načrtu tudi zelo jasno zapisano, katere so tiste spremembe, ki jih od enega, drugega ali obeh staršev pričakujejo kot pogoj za omilitev, ukinitev ali pa tudi poostritev ukrepa nadzora starševske skrbi.

22V pritožbi so na več mestih v mastnem tisku zapisani citati terapevtke D. D., vendar pritožnik niti ne zatrjuje in še manj izkazuje, da bi se vključil v kakršnokoli terapevtsko obravnavo, čeprav mu je to naloženo tako z načrtom pomoči družini kot tudi z izpodbijanim sklepom. Številne listine v spisu⁹ potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje in CSD, da nasprotni udeleženec še vedno ne zmore kritičnega uvida v situacijo, ne zmore prepoznati potreb mladoletne hčerke in nujnosti, da v svojem okolju in pri samem sebi začne izvajati spremembe, ki so potrebne za zdravo in varno izvajanje starševske skrbi. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da so izrečeni ukrepi ustrezni; če sprememb ne bo in bo oče še naprej vztrajal pri svojih stališčih, ki jih je več strokovnjakov evalviralo kot neprimerna in za otroka potencialno škodljiva, bo treba kvečjemu razmisliti o postrožitvi in razširitvi ukrepov nadzora starševske skrbi.

23Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je odločitev sodišča pravilna in ustrezna v vseh pogledih, sklep pa skrbno in preverljivo obrazložen. Pritožba konkretizirano ne pove, zakaj naj bi bilo nepravilno, da CSD nadzira A. A. vključenost v vrtec, spremlja odnos otroka in staršev preko mobilne službe ter spremlja zdravljenje matere. Tudi tistih ukrepov, ki se bolj neposredno tičejo očeta (spremljanje izvajanja načrta pomoči z nenapovedanimi obiski na domu in pogovori na CSD; vključitev očeta v program "Skrben oče" ter v storitve osebne pomoči ali drug individualni program za delo na sebi; vključitev obeh staršev v "pomoč družini za dom" s ciljem vzpostavitve ustrezne medsebojne komunikacije), pritožba ne izpodbija z nobenim konkretiziranim in argumentiranim razlogom, temveč le posplošeno izraža svoje nezadovoljstvo nad delom CSD.

24Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi, da niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) pritožbeni razlogi, pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep v II. in III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ.
² Med drugim je odredilo: spremljanje vključenosti otroka v vrtec; spremljanje odnosa otroka s staršema preko mobilne službe CSD; spremljanje izvajanja starševske skrbi in načrta pomoči pri obeh starših z nenapovedanimi obiski na domu in pogovori na CSD; spremljanje in nadziranje psihiatričnega zdravljenja matere; spremljanje in nadzor vključitve očeta v program "Skrben oče" pri Društvu za nenasilno komunikacijo; da se oče vključi v storitev osebne pomoči ali drug individualni program za delo na sebi; da se oba starša takoj vključita v storitev "pomoč družini za dom" s ciljem vzpostavitve medsebojne komunikacije v dobro njune mladoletne hčere.
³ Uradni list SFRJ, št. 9/90, in Uradni list RS, št. 9/92, 2/93 in 5/99.
⁴ Uradni list RS, št. 3/2007 - UPB-4 in nadaljnji, v nadaljevanju ZIZ.
⁵ Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
⁶ Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.
⁷ V času odločanja sodišča druge stopnje je tudi že potekel čas, za katerega se stike pod nadzorom lahko določi (primerjaj drugi odstavek 163. člena ZPP).
⁸ Primerjaj sodbo VSRS II Ips 136/2016 z dne 5. 10. 2017.
⁹ Npr. poročilo o izvajanju stikov z dne 23. 5. 2024, kjer se je nasprotni udeleženec neprimerno vedel do delavk CSD, govoril z povzdignjenim glasom in nato brez pozdrava odšel iz sobe. Ta dokument ovrže pritožbene trditve nasprotnega udeleženca, da on ne stopnjuje spora in da na CSD niso hoteli opraviti z njim razgovora.