VSRS Sodba IV Ips 6/2024

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba Okrajnega sodišča v Tolminu PR 117/2022 z dne 25. 1. 2023 spremeni tako, da se ustavi postopek zoper obdolženega A. A., EMŠO ..., rojenega v Šempetru pri Gorici, državljana Republike Slovenije, stanujočega ..., UE Nova Gorica, številka vpisa v evidenci izdanih vozniških dovoljenj ...,

ki naj bi

dne 22. 12. 2022, ko je ob 11.20 uri vozil v cestnem prometu osebni avtomobil znamke AA z reg. št. ... po Kidričevi ulici v Novi Gorici v smeri Občine Nova Gorica, potem, ko je bil ustavljen v neposredni bližini Občine Nova Gorica, na naslovu Trg Edvarda Kardelja 1, ni ravnal po odredbi policista, ki mu je odredil strokovni pregled, da bi se ugotovilo ali je v cestnem prometu vozil motorno vozilo pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil, drugih psihoaktivnih snovi ali njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, saj je tak pregled odločno odklonil.

S tem naj bi kršil deseti odstavek 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa in storil prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa.

Stroški postopka o prekršku bremenijo proračun.

A.

1Okrajno sodišče v Ajdovščini je s sodbo PR 6/2023 z dne 30. 1. 2023 obdolženega A. A. spoznalo za odgovornega storitve prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) zaradi kršitve desetega odstavka 107. člena ZPrCP. Izreklo mu je globo v znesku 1.200,00 EUR in osemnajst kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije ter mu naložilo plačilo sodne takse. Sodba je postala pravnomočna dne 11. 2. 2023.

2Okrajno sodišče v Tolminu je s sodbo PR 117/2022 z dne 25. 1. 2023 obdolženega a. a. prav tako spoznalo za odgovornega storitve prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP zaradi kršitve desetega odstavka 107. člena ZPrCP in mu izreklo enako sankcijo ter naložilo v plačilo sodno takso. Sodba je postala pravnomočna dne 22. 2. 2023.

3Vrhovna državna tožilka Nikolaja Hožič je po drugem odstavku 169. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ajdovščini PR 6/2023 z dne 30. 1. 2023, po vsebini pa zoper sodbo Okrajnega sodišča v Tolminu PR 117/2022 z dne 25. 1. 2023, vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve materialnih določb zakona iz 3. točke 156. člena ZP-1 v zvezi z 10. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in v zvezi s 67. členom ZP-1 ter kršitve 31. člena Ustave RS. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano pravnomočno sodbo spremeni tako, da postopek zoper obdolženca ustavi.

4Zahteva za varstvo zakonitosti je bila posredovana obdolženemu A. A., ki nanjo ni odgovoril.

B.

5Srž vložničinih navedb je v zatrjevanju kršitve načela prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem), ki naj bi bila podana zato, ker je bil obdolženec z dvema različnima sodbama spoznan za odgovornega za storitev prekrška, ki temelji na istem historičnem dogodku.

6Po določbi 31. člena Ustave RS nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen. Iz enotnih stališč pravne teorije¹ in sodne prakse Vrhovnega sodišča² izhaja, da prepoved ponovnega sojenja o isti stvari velja tudi v postopku o prekršku. ZP-1 ureja postopek ob ugotovitvi, da je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno. Sodišče v takšnem primeru s sodbo zavrne obdolžilni predlog (peta alineja četrtega odstavka 106. člena ZP-1) oziroma v kasnejši fazi po 2. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 postopek s sodbo ustavi. Postopanje v pravnomočno odločeni zadevi poleg tega predstavlja kršitev materialnih določb ZP-1 po 3. točki 156. člena ZP-1 (v zvezi s prvim odstavkom 169. člena ZP-1). V konkurenci dveh (sodnih) odločb o isti stvari je za odločitev o tem, s katero izmed njih je bilo prekršeno načelo ne bis in idem, odločilno, katera izmed njiju je prej postala pravnomočna.³

7Vrhovno sodišče je po pregledu sodb Okrajnega sodišča v Ajdovščini PR 6/2023 z dne 30. 1. 2023 in Okrajnega sodišča v Tolminu PR 117/2022 z dne 25. 1. 2023 ugotovilo, da se obe sodbi nanašata na istega obdolženca in isti očitek, ki izvira iz istega historičnega dogodka. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodba Okrajnega sodišča v Ajdovščini PR 6/2023 postala pravnomočna 11. 2. 2023. Sodba Okrajnega sodišča v Tolminu PR 117/2022 je postala pravnomočna 22. 2. 2023, torej po pravnomočnosti sodbe Okrajnega sodišča v Ajdovščini PR 6/2023, kar pomeni, da je Okrajno sodišče v Tolminu z izdajo navedene sodbe prekršilo prepoved ponovnega sojenja v isti stvari in s tem zagrešilo kršitev materialnih določb zakona iz 3. točke 156. člena ZP-1.

C.

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in glede na naravo ugotovljene kršitve na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 426. člena ZKP spremenilo sodbo Okrajnega sodišča v Tolminu PR 117/2022 z dne 25. 1. 2023, s katero je bilo prekršeno načelo ponovnega sojenja v isti stvari, tako, da je na podlagi 2. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 postopek o prekršku zoper obdolženca ustavilo.

9Zaradi ustavitve postopka o prekršku stroški postopka o prekršku bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1).

¹ M. Šepec: 31. člen, v: Komentar Ustave Republike Slovenije (ur. M. Avbelj) - I. del, Nova univerza, Ljubljana 2019, str- 298-299.
² Sodbe Vrhovnega sodišča RS IV Ips 52/2017 z dne 7. 9. 2017, IV Ips 176/2010 z dne 23. 11. 2010, IV Ips 6/2009 z dne 21. 4. 2009, IV Ips 100/2008 z dne 28. 10. 2008, IV Ips 29/2007 z dne 6. 12. 2007 in druge.
³ Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS IV Ips 27/2016 z dne 21. 6. 2016.