VSRS Sklep III R 17/2022

Predlog se v delu, ki se nanaša na Banko Slovenije, zavrže, v preostalem delu, ki se nanaša na A. d. d., pa je za odločanje v zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom III P 2768/2016 z dne 17. 2. 2020 odločilo, da se prekinjen pravdni postopek zoper toženo stranko¹ nadaljuje z dnem 19. 12. 2019 (I. točka izreka), da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za sojenje v tej zadevi (II. točka izreka) ter da je za sojenje v tej zadevi izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru (III. točka izreka). V obrazložitvi je pojasnilo, da za tožbo z zahtevkom zoper Banko Slovenije ni pristojno glede na ureditev Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). Določena izključna pristojnost sodišča za sojenje v postopku zoper enega izmed tožencev pa hkrati določa tudi pristojnost za ostale tožence. Ker je za sojenje v sporu zoper prvo toženko izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru, je to sodišče pristojno tudi za odločanje v sporu zoper drugo toženko kot solidarno dolžnico, zato je zadevo v celoti odstopilo Okrožnemu sodišču v Mariboru.

2Okrožno sodišče v Mariboru je z dopisom z dne 6. 4. 2022 sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je glede na tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB in 9. člen ZPSVIKOB Okrožno sodišče v Mariboru pristojno le za odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim se uveljavlja odškodninsko varstvo po 350.a členu Zakona o bančništvu (ZBan-1). Ni pa pristojno za odločanje o drugih tožbenih zahtevkih zoper prvo in drugo toženko, ki se nanašajo na odgovornost po splošnih načelih odškodninskega prava (po Obligacijskem zakoniku (OZ)) ter po 26. členu Ustave Republike Slovenije (URS) in bi moralo o teh zahtevkih odločati Okrožno sodišče v Ljubljani.

3Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog Okrožnega sodišča v Mariboru glede na specifične okoliščine konkretnega primera preuranjen.

4ZPSVIKOB, na katerega se sklicuje Okrožno sodišče v Mariboru, je bil sprejet 22. 11. 2019, veljati pa je začel 19. 12. 2019.² V postopku za oceno ustavnosti je Ustavno sodišče Republike Slovenije (US RS) s sklepom št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020 zadržalo izvrševanje ZPSVIKOB, z odločbo US RS št. U-I-4/20-66 z dne 16. 2. 2023 pa je ZPSVIKOB razveljavilo. Nato je bil dne 23. 5. 2024 sprejet Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1), ki je začel veljati 15. 6. 2024.³ Tožnik je tožbo vložil 16. 12. 2016, to je pred sprejemom vseh navedenih pravnih podlag.

5Iz tožbe in dopisa Okrožnega sodišča v Mariboru izhaja, da tožnik od toženk zahteva nerazdelno plačilo 40.000,00 EUR. Tožbeni zahtevek zoper Banko Slovenije je utemeljeval na dveh različnih pravnih podlagah, in sicer na podlagi 350.a člena ZBan-1⁴ (v času dopisa Okrožnega sodišča v Mariboru v zvezi z ZPSVIKOB) in na podlagi 26. člena URS, ker Banka Slovenije ni opravila svoje nadzorne funkcije za varnost in skrbno poslovanje bank. Od A. d. d. pa tožnik zahteva plačilo odškodnine zaradi plačila neposlovne škode, zlasti ker je bila A. d. d. z ravnanji Banke Slovenije zelo dobro seznanjena in ker ni vložila tožbe zoper odločbo o izrednih ukrepih zoper poslovne banke.

Glede določb ZPSVIKOB-1 in ZPP

6ZPSVIKOB-1 v 1. alineji prvega odstavka 1. člena določa, da ta zakon ureja pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerim se nekdanjim delničarjem oziroma delničarkam ali upnikom oziroma upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1), omogoča učinkovito sodno varstvo. Prvi odstavek 4. člena ZPSVIKOB-1, naslovljen pravna podlaga za povračilo škode, določa, da je nekdanji imetnik upravičen do povračila škode (odškodnine), če mu je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi mu nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen. V prvem odstavku 5. člena ZPSVIKOB-1 je določeno, da če ta zakon ne določa drugače, se za postopek, ki se vodi v skladu s tem zakonom, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, in sicer pravila postopka v gospodarskih sporih.

7Prvi odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1 določa, da lahko nekdanji imetnik uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon.⁵ Tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1 določa, da se ta zakon ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po prvem odstavku tega člena. V 6. členu ZPSVIKOB-1 je določeno, da je za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru. Po prvem odstavku 48. člena ZPSVIKOB-1 se sodišče, ki vodi postopek, v katerem so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko Slovenije ali Republiko Slovenijo, in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih. Po pravnomočnosti navedenega sklepa odstopi prvotno sodišče zadevo pristojnemu sodišču po tem zakonu. Če tožba vsebuje več zahtevkov in se je prvotno sodišče v skladu s tem zakonom izreklo za nepristojno le za nekatere, pošlje prvotno sodišče pristojnemu sodišču kopijo tožbe, samo pa nadaljuje odločanje o zahtevkih, za katere je pristojno.

8ZPSVIKOB-1 torej ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, v katerem se določbe ZPP uporabljajo le subsidiarno. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno za odločanje o tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, in sicer po posebnih pravilih postopka, kot jih določa ZPSVIKOB-1, za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije in poslovno banko pa ne velja izključna pristojnost sodišča niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.

9Za odločanje o zahtevkih, s katerimi se uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ni mogoče uporabiti splošnih pravil ZPP, kolikor ta nasprotujejo povzeti specialni ureditvi. Tako glede teh odškodninskih zahtevkov, ker je zanje določena izključna pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, tudi ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 17. člena ZPP o ustalitvi pristojnosti, ki narekuje, da če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče.

10Z uveljavitvijo ZPSVIKOB-1 je torej po vložitvi tožbe nastal poseben pravni položaj.

Glede prve toženke

11Tožnik je v tožbi, ki jo je vložil 16. 12. 2016, tožbeni zahtevek zoper prvo toženko utemeljeval na različnih pravnih podlagah, kar izpostavlja tudi Okrožno sodišče v Mariboru v svojem dopisu. Tožba je bila vložena že pred sprejemom razveljavljenega ZPSVIKOB in sedaj veljavnega ZPSVIKOB-1. Tožnik se ob vložitvi tožbe zato ni mogel soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije. Zato se o tej ni mogel izjaviti, kar pomeni, da se ni mogel izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki, skladno z novo zakonsko ureditvijo.

12Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji, da bi Vrhovno sodišče lahko odločilo v sporu o pristojnosti. Pravilo iz 17. člena ZPP je s specialno ureditvijo ZPSVIKOB-1 izključeno, o specialni ureditvi, pomembni za pristojnost sodišča, pa se tožnik ni imel možnosti izjaviti, niti ni imel možnosti pri zasnovi tožbe upoštevati značilnosti spremenjene zakonske ureditve, do katere je prišlo po vložitvi tožbe. V teh posebnih okoliščinah bo moralo Okrožno sodišče v Mariboru zaradi zahtev pravice do izjave (22. člen URS), četudi se mu zastavlja vprašanje pristojnosti, tožniku omogočiti, da se izjavi glede navedenih zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe, ker teh sprememb tožnik (logično) ni mogel imeti pred očmi. Pred morebitno odločitvijo za ponoven predlog za odločitev v sporu o pristojnosti po zagotovitvi pravice do izjave, bo moralo Okrožno sodišče v Mariboru v luči sedaj veljavne ureditve po ZPSVIKOB-1 in upoštevaje dolžnost zagotovitve učinkovitega sodnega varstva, znova pretehtati, ali so podane okoliščine, ki utemeljujejo spor o pristojnosti, in ali so razčiščene predpostavke, ki omogočajo odločitev v sporu o pristojnosti. O tem bo moralo v (morebitnem) predlogu za odločitev v sporu o pristojnosti zavzeti stališča in podati razloge, ki ta stališča utemeljujejo.

Glede druge toženke

13Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklepa oprlo na določbe o izključni pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru in zavzelo stališče, da določena izključna pristojnost za eno izmed toženk hkrati določa tudi pristojnost za drugo toženko. Glede na to, da toženki odgovarjata nerazdelno, je za sojenje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

14Res je sicer, da je tožnik tožbeni zahtevek oblikoval kot izpolnitev solidarne obveznosti, vendar to samo po sebi ne pomeni podlage za sosporništvo in pritegnitev pristojnosti.⁶ Solidarnost obveznosti se presoja po materialnem pravu in ne po tem, kako opredeli zahtevek tožnik. V konkretnem primeru ima zatrjevana odškodninska odgovornost obeh toženk povod v istem dogodku, to je izreku izrednih ukrepov zoper poslovno banko. Vendar pa tožnik odgovornost obeh toženk uveljavlja na podlagi različnih dejstev in na različnih pravnih temeljih, toženki pa niti po materialnem pravu nista v razmerju solidarnih zavezank, zato ni podlage za uporabo navedenih določb. Tožbeni zahtevek je treba v delu, ki se nanaša na drugo toženko, šteti za samostojni tožbeni zahtevek, za odločitev o pristojnosti pa upoštevati splošna pravila o krajevni pristojnosti po ZPP. Na podlagi 48. člena ZPP je glede na sedež druge toženke za tožbeni zahtevek zoper njo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

15Na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

16Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Postopek je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2768/2016 z dne 11. 5. 2017 prekinjen zoper obe toženki. Za prvo toženko je bil prekinjen na podlagi odločbe US RS št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, ki je v 4. točki izreka določila, da se do odprave protiustavnosti postopki na podlagi prvega odstavka 350.a člena ZBan-1 prekinejo, za drugo toženko pa na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, saj je sodišče sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja.
² Ur. l. RS, št. 72/19 z dne 4. 12. 2019.
³ Ur. l. RS. št. 44/2024 z dne 31. 5. 2024.
⁴ Razveljavljeni ZPSVIKOB je v prvem odstavku 3. člena določal: "Nekdanji imetniki lahko uveljavljajo odškodninsko varstvo po 350.a členu ZBan-1 le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon."US RS je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 ugotovilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 v neskladju z Ustavo.
⁵ Zadnji stavek prvega odstavka 27. člena ZPSVIKOB-1 določa, da se tožba vloži zoper Banko Slovenije.
⁶ 49. člen ZPP določa, da če je z isto tožbo toženih več oseb (1. točka prvega odstavka 191. člena), pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče, je pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za enega izmed tožencev; če so med njimi glavni in stranski zavezanci, pa sodišče, ki je krajevno pristojno za kakšnega glavnega zavezanca. V 1. točki prvega odstavka 191. člena ZPP je določeno, da lahko več oseb toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo (sosporniki), če so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti.