VSRS Sklep II DoR 477/2023

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju dovolilo spremembo tožbe z dne 26. 1. 2023 in razsodilo, da obstaja terjatev tožnice iz naslova povrnitve investicijskih vlaganj v nepremičnine toženca (tj. strelišče za glinaste golobe in gostinski lokal) v višini 72.625,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 6. 2013 (I. točka izreka sodbe), da se ta terjatev pobota s terjatvijo toženca, ugotovljeno s sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 146/2011 z dne 20. 12. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 252/2020 z dne 8. 10. 2020 in se tožbeni zahtevek, da mora toženec plačati dedičem po pokojnem novem pridobitelju terjatve iz I. točke izreka A. A. znesek 38.063,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 6. 2013 dalje do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 72.625,00 EUR od 30. 4. 2008 do 10. 6. 2013, zavrne (II. točka izreka sodbe), ter da mora toženec v roku 15 dni plačati dedičem po pokojnem novem pridobitelju terjatve znesek 34.561,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 6. 2013 dalje do plačila (III. točka izreka sodbe). Odločilo je še o stroških pravdnega postopka (IV. in V. točka izreka sodbe).

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice in toženca zavrnilo ter potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3Toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali sta nižji sodišči v predmetni pravdni zadevi pravilno uporabili materialno pravo glede obveznosti plačila tožene stranke tožnici zaradi njenih investicijskih vlaganj, ko sta glede vpliva vlaganj na povečano vrednost toženčeve nepremičnine uporabili metodo nadomestitvene vrednosti, to je stroškovno metodo, s katero se ugotavlja tržna vrednost nadomestnih stroškov istovrstne investicije z upoštevanjem amortizacije, ter s tem sledili vrnitvenemu načelu, ki ni uveljavljen princip v našem pravu neupravičene obogatitve?

- Ali sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta zahtevku za povračilo investicijskih vlaganj ugodili kljub temu, da izvedenec gradbene stroke koristnosti posameznih tožničinih posegov, ki so se vršili na nepremičninah, objektivno ne ugotavlja, ter tudi ne zaznava povečane vrednosti nepremičnin zaradi investicijskega vlaganja?

- Ali bi pri ugotavljanju povečane vrednosti nepremičnin zaradi tožničinega investicijskega vlaganja (ko sta stranki sklenili pogodbo za dolgoročni najem v trajanju 15 let, po katerem bi se lahko koristna vlaganja tožnice amortizirala in bi se tožnici investicija tudi finančno obrestovala) bilo namesto stroškovne metode materialno pravno pravilno uporabiti metodo ocenjevanja vlaganj iz dobička poslovanja kot jo navaja izvedenec?

- Ali sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo pri odločitvi, da je toženec, v čigar premoženje je tožnica vlagala, obogaten, če koristi od tožničinih investicijskih vlaganj nima, vlaganj pa tožnica ni izvedla do konca, ker je najemno razmerje za obdobje 15 let po približno dveh letih zaradi neplačevanja najemnine bilo sodno odpovedano ter posledično do možnosti finančnega obrestovanja ter koristnosti investicije ni moglo priti?

- Ali je v konkretnem primeru materialno pravno pravilno stališče o doseženih prihrankih toženca, ker v razširitev strelišča, s katero je soglašal, ni rabil vložiti lastnih sredstev, sam pa lastnih sredstev za razširitev ni imel ter zato v predmet najema sam sploh ne bi posegal?

- Ali je tožnica s spremembo zahtevka z izpolnitvijo v korist tretjega (pridobitelja terjatve oziroma njegovih dedičev) izvršeno v času svojega stečajnega postopka, še ohranila aktivno (procesno) legitimacijo?

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženec ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).