VSRS Sodba II Ips 85/2023

I. Revizija se zavrne.

II. Drugi toženec mora tožniku v 15 dneh povrniti 1.567,94 EUR revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Med pravdnima strankama je spor glede ugotovitve neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice prvega in drugega toženca v vpisnik čolnov in izbrisa neveljavnih vpisov ter ugotovitve in vpisa lastninske pravice na čolnu v korist tožnika.

2Predmet tega revizijskega postopka je pravno razmerje med tožnikom in drugim tožencem.

Dosedanji potek postopka

3Sodišče prve stopnje je:

- ugotovilo neveljavnost vpisa, s katerim je Uprava za pomorstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju Uprava) kot lastnika čolna z označbo ... in imenom ... (v nadaljevanju: čoln) 15. 3. 2016 vpisala prvega toženca (I.1. točka izreka),

- ugotovilo neveljavnost vpisa, s katerim je Uprava kot lastnika čolna 9. 1. 2017 vpisala drugega toženca (I.2. točka izreka),

- ugotovilo, da je tožnik lastnik čolna (I.3. točka izreka),

- Upravi naložilo, da iz vpisnika morskih čolnov izbriše neveljaven vpis, s katerim je kot lastnika čolna vpisala drugega toženca (I.4. točka izreka),

- Upravi naložilo, da v vpisnik kot lastnika čolna vpiše tožnika (I.5. točka izreka),

- drugemu tožencu naložilo, da v roku 15 dni čoln vrne v posest tožniku in mu izroči vpisni list za čoln (I.6. točka izreka),

- odločilo, da morata prvi in drugi toženec tožniku povrniti stroške postopka (II.1. in 2. točka izreka).

4Sodišče druge stopnje je pritožbo drugega toženca zavrglo v delu glede I.1. in 5. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje (I. točka izreka), sicer je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Odločilo je še o pritožbenih stroških (III. točka izreka).

5Prvi toženec je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložil pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje s pravnomočnim sklepom P 164/2017 z dne 13. 9. 2022 štelo za umaknjeno.

6Zoper odločbo sodišča druge stopnje je drugi toženec vložil predlog za dopustitev revizije.

Dejanski okvir spora

7Bistvene dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje, na katere je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vezano, so naslednje:

- tožnik (državljan Nemčije) in prvi toženec (državljan Avstrije) sta 30. 6. 2015 sklenila prodajno pogodbo, katere predmet je bila jadralna jahta Sunbeam 44, ... (v nadaljevanju čoln), za kupnino 295.000 EUR, pri čemer sta se dogovorila tudi, da prodajalec (tožnik) ostane lastnik čolna do plačila celotne kupnine;

- prvi toženec dogovorjene kupnine ni plačal;

- tožnik je z dopisom z dne 27. 8. 2016 odstopil od pogodbe in zahteval vrnitev čolna;

- prvi toženec je 15. 3. 2016 kljub pridržku lastninske pravice dosegel vpis čolna v vpisnik morskih čolnov pri Upravi in se vpisal kot lastnik;

- s prodajno pogodbo z dne 24. 5. 2016 je prvi toženec čoln prodal drugemu tožencu za kupnino 80.000 EUR;

- prodajna pogodba z dne 24. 5. 2016 ni vsebovala izjave prvega toženca, da dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na čolnu v korist drugega toženca;

- 8. 11. 2016 je bila v vpisnik čolnov vpisana zaznamba, da je vpis lastništva na prvega toženca sporen, s katero je bil s strani Uprave drugi toženec po lastnih navedbah seznanjen še isti dan;

- 9. 1. 2017 se je v vpisnik čolnov kot lastnik čolna na podlagi pogodbe z dne 24. 5. 2016 vpisal drugi toženec;

- tožnik je tožbo v tej zadevi vložil 29. 3. 2017.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

8Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 134/2023 z dne 6. 9. 2023 dopustilo revizijsko vprašanje, ali je pravilno naziranje sodišča, da bi moral biti drugi toženec v dobri veri tudi ob vložitvi predloga za vpis lastništva v register.

Nosilni razlogi sodišča prve stopnje

9Glede (veljavnosti) prve prodajne pogodbe je treba uporabiti nemško pravo, ker se pogodbenika nista dogovorila, katero pravo naj se uporabi, ker čoln še ni bil vpisan v noben vpisnik in ker je bilo tožnikovo običajno prebivališče v tistem času v Nemčiji (1. odstavek 4. člena Uredbe (ES) št. 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja). Na podlagi § 449 nemškega civilnega zakonika, ki ureja prodajo s pridržkom lastninske pravice, je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožnik po neplačilu dveh obrokov uspešno odstopil od pogodbe. Lastninska pravica zaradi dogovorjenega pridržka lastninske pravice in nespornega neplačila kupnine nikoli ni prešla na prvega toženca.

10Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) v tretjem odstavku 18. člena določa, da se za lastninskopravna razmerja glede prevoznih sredstev uporabi pravo države, katere pripadnost imajo ta sredstva. Ker je sporni čoln v času, ko teče pravdni postopek, v Republiki Sloveniji in je tu tudi registriran, je treba uporabiti slovensko pravo. Pri drugi prodajni pogodbi je šlo za prodajo tuje stvari, zato je drugi toženec zaradi pomanjkanja razpolagalne sposobnosti prvega toženca lastninsko pravico lahko pridobil pod pogoji iz 64. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), tj. če je bil pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in je stvar dobil na podlagi veljavnega odplačnega posla. Glede na določilo 221. člena Pomorskega zakonika (v nadaljevanju PZ) v zvezi s tretjim odstavkom 207. člena PZ se lastninska pravica na čolnu na podlagi pravnega posla pridobi z vpisom v register, pridobitelj pa mora biti v dobri veri ob sklenitvi pravnega posla in vložitvi predloga za vpis.

11Dne 9. 1. 2017, ko je drugi toženec predlagal vpis lastništva, je bila zaznamba, da je lastninska pravica na čolnu sporna, še vedno vpisana (ta se po 60 dneh ne izbriše avtomatsko, ampak na predlog osebe, ki jo bremeni). V konkretnem primeru prvi toženec ni predlagal izbrisa, zato učinkuje tudi proti osebam, ki so vpisane pravice dobile po tem. Izbrisno tožbo je mogoče vložiti po izteku roka, dokler zaznamba ni izbrisana (330. in 354. člen PZ). Zaradi učinka zaznambe se drugi toženec ne more uspešno sklicevati na šesti odstavek 208. člena PZ, po katerem dobroverne osebe ne zadenejo pravne posledice, ki izvirajo iz nepravilnih podatkov registra.

12PZ časovno ne omejuje vložitve tožbe zoper nedobrovernega pridobitelja, ker načelo zaupanja v javne knjige ne varuje brezpogojno. Ker je bil drugi toženec zaradi zaznambe spora seznanjen s spornim lastništvom prvega toženca, ga je bremenila raziskovalna dolžnost glede lastništva čolna, ki ji ni zadostil. Ker torej drugi toženec v času vpisa lastništva ni bil dobroveren, lastninske pravice na čolnu, ki ga je kupil od nelastnika, ni pridobil. Nepomembno je, ali je bil dobroveren v času sklepanja prodajne pogodbe in izročitve čolna oziroma vpisnega lista, saj mora dobra vera trajati vse do vpisa.

Nosilni razlogi sodišča druge stopnje

13Pravilna je ugotovitev, da drugi toženec v času vpisa ni mogel biti v dobri veri glede vprašanja, kdo je resnični lastnik čolna, in razpolagalne sposobnosti prvega toženca. Pravilna je tudi (materialnopravna) presoja, da bi moral biti drugi toženec v dobri veri še ob vložitvi predloga za vpis lastništva v register.

14Res je mogoče po analogiji uporabiti doktrino pričakovalne pravice, vendar to ne vpliva na pravilnost odločitve. Kadar gre za pridobitev od nelastnika, je učinek zemljiškoknjižnega dovolila navzven odvisen od stanja vpisov v zemljiški knjigi ob vložitvi predloga za vknjižbo, zato ni mogoče obiti zaznambe, vpisane pred sporno vknjižbo v korist drugega toženca, ki je opozarjala na obstoj spora o lastninski pravici.

15Sklicevanje na vpisni list je neutemeljeno že zato, ker PZ te listine ne določa kot podlage za vknjižbo v vpisniku oziroma kot ustreznega razpolagalnega posla. Neutemeljeno je tudi stališče, da že prodajna pogodba z overjenima podpisoma pogodbenih strank zadošča za pridobitev lastninske pravice, saj sam zavezovalni pravni posel glede na določbe PZ ne zadošča za vknjižbo. Drugi toženec ni trdil ali izkazal, da pogodba z dne 24. 5. 2016 vsebuje tudi ustrezen razpolagalni pravni posel (dovoljenje za vknjižbo), zavezovalni pravni posel z overjenim podpisom in vpisni list pa nista veljavno dovolilo za vknjižbo v vpisnik čolnov.

Revizijske navedbe

16Drugi toženec navaja, da je materialnopravno zmoten zaključek sodišč prve in druge stopnje, da ni dovolj, da je pridobitelj v dobri veri ob sklenitvi pravnega posla in da mora dobrovernost trajati vse do predlaganega vpisa v ladijski register. To stališče je v nasprotju z načelom zaupanja v javne knjige in pomeni poseg v varnost pravnega prometa. Drugi toženec je bil ob sklenitvi prodajne pogodbe s prvim tožencem dobroveren in se je v celoti zanašal na podatke v vpisniku morskih čolnov, zato ga ne morejo zadeti negativne posledice, ki izvirajo iz morebitne nepravilnosti registra. Razpolagal je s popolnim zavezovalnim in razpolagalnim poslom za pridobitev lastninske pravice na čolnu, saj mu je odsvojitelj (prvi toženec) izročil ustrezno dovolilo (notarsko overjeni podpis prvega toženca kot prodajalca). Nadalje mu je prvi toženec 2. 11. 2016 izročil še vpisni list za čoln. Ob vpisu je tako razpolagal z vsem potrebnim za vpis lastninske pravice. V dobri veri je bil že pred vpisano zaznambo spora z dne 8. 11. 2016.

17Bistveno je, da je pridobitelj v dobri veri ob razpolagalnem pravnem poslu, ki ima moč, da prenese pravico iz enega premoženja v drugo. Ni pomembno, da PZ vpisnega lista ne opredeljuje kot podlage za vknjižbo spremembe lastništva, saj že sklenjena prodajna pogodba vsebuje vse potrebno za vpis v vpisnik čolnov. Navsezadnje je bil vpis tudi opravljen, tako da je bil očitno dovoljen. Sklep, da je pri prenosu lastninske pravice ključnega pomena izstavitev intabulacijske klavzule, izhaja tudi iz analogije z določbami Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).¹

Navedbe iz odgovora na revizijo

18Ker je vpis lastninske pravice v vpisnik čolnov konstitutivne narave, je treba dobrovernost pridobitelja presojati tudi v trenutku vložitve predloga za vpis. Pri presoji spornega vprašanja je treba upoštevati analogijo z zemljiškoknjižnim pravom. Vrhovno sodišče je v pravnem mnenju zavzelo stališče, da mora biti dobra vera kot predpostavka za varstvo, ki ga nudi načelo zaupanja v zemljiško knjigo, podana v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga, in ne zadostuje, da obstaja le v času sklenitve pravnega posla. Tisti, ki izpolni pogoje za vpis pravice v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve (prim. drugi odstavek 8. člena ZZK-1). Če drugi toženec od sklenitve pogodbe 24. 5. 2016 pa vse do vpisa zaznambe spora 8. 11. 2016 ni predlagal vpisa, mora nositi posledice svoje opustitve. Drugi toženec tudi ni nikoli razpolagal z ustreznim dovolilom (razpolagalnim poslom) za vknjižbo iz 317. člena PZ. Izdaja vpisnega lista namreč ne pomeni razpolagalnega pravnega posla.

19Drugi toženec je predlagal vknjižbo lastninske pravice v času, ko je že bila vpisana zaznamba spora, tako je bila njegova lastninska pravica vpisana pod razveznim pogojem in je bila odvisna od razpleta sodnega postopka tožnika zoper prvega toženca, ki je bil v trenutku vpisa zaznambe spora vknjižen kot lastnik. Z izpodbijano sodbo je bila potrjena odločitev sodišča prve stopnje, da je vknjižba lastninske pravice prvega toženca neveljavna. Tožnikov pravnomočno priznani zahtevek zoper prvega toženca pomeni, da tožnikova vknjižba lastništva na čolnu učinkuje od dneva vpisa zaznambe spora. Zaradi učinkov zaznambe spora drugi toženec, neodvisno od vprašanja dobrovernosti, ni mogel doseči veljavnega vpisa in ni postal lastnik spornega čolna.

Presoja utemeljenosti revizije

20Revizija ni utemeljena.

Materialnopravna izhodišča presoje

O pridobitvi lastninske pravice na čolnih

21Sporni čoln je od 15. 3. 2016 dalje registriran v Republiki Sloveniji in ima slovensko pripadnost, zato je treba za rešitev spornih stvarnopravnih razmerij v zvezi s čolnom, ne glede na to, da je bila prodajna pogodba med prvim in drugim tožencem sklenjena v Nemčiji in gre za tuja državljana, uporabiti slovensko pravo (18. člen ZMZPP).²

22PZ v 219. členu določa, da je ladja premičnina, kar skladno s tretjim odstavkom 207. člena PZ velja tudi za čolne. Ureditev sledi splošni stvarnopravni ureditvi, po kateri so premičnine vse stvari, ki niso nepremičnine (drugi odstavek 18. člena Stvarnopravnega zakonika; v nadaljevanju SPZ).

23Na premičninah se za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice zahteva izpolnitev štirih predpostavk:

- razpolagalna sposobnost odsvojitelja (pravica prenesti lastninsko pravico);

- sklenitev veljavnega zavezovalnega pravnega posla, npr. prodajne pogodbe (40. člen SPZ);

- sklenitev razpolagalnega stvarnopravnega posla, ki pomeni sporazum med odsvojiteljem in pridobiteljem, v katerem odsvojitelj izjavi, da prenaša lastninsko pravico, in pridobitelj izjavi, da lastninsko pravico sprejema;³

- izročitev premičnine v posest (traditio).^{4 5}

24Za nekatere premičnine veljajo posebni pravni režimi. Za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice na čolnih (in drugih plovilih, za katere tako določa PZ) se poleg sklenitve zavezovalnega pravnega posla, ki mora biti v pisni obliki (prvi in drugi odstavek 221. člen PZ), zahteva še izrecna izjava tistega, čigar pravica se prenaša na koga drugega, da dovoljuje vknjižbo (2. točka prvega odstavka 317. člena PZ). Izjava pomeni razpolagalni pravni posel, s katerim imetnik pravice s to pravico razpolaga (intabulacijska klavzula). Ta izjava je lahko vsebovana v isti listini kot zavezovalni pravni posel (pogodba), lahko pa tudi v posebni listini. V vsakem primeru morajo biti podpisi tistih, čigar pravica se prenaša notarsko overjeni (prvi odstavek 316. člena PZ). Poleg tega je predpisan dodaten konstitutiven pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se prenese lastninska pravica na čolnu - vpis v ladijski register (prvi odstavek 221. člena PZ). Navedeno pomeni, da do pravnoposlovnega nastanka, spremembe ali prenehanja stvarne pravice na ladji ali čolnu pride šele s trenutkom učinkovanja vpisa v ladijski register (vpisnik čolnov).⁶

25Zahtevi po intabulacijski klavzuli in notarski overitvi ter konstitutivnost vpisa v ladijski register pravni režim prenosa lastninske pravice na ladjah in čolnih približujejo pravnemu režimu prenosa lastninske pravice na nepremičninah. Tudi pri slednjih se poleg pisno sklenjenega zavezovalnega pravnega posla (40. člen SPZ v zvezi z 52. členom Obligacijskega zakonika) zahteva še, da odsvojitelj izda izrecno in nepogojno izjavo, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo (23. člen SPZ); nato je potreben še vpis v zemljiško knjigo (49. člen SPZ). Edina (nomotehnična) razlika med ureditvijo prenosa lastninske pravice na nepremičninah in prenosa lastninske pravice na čolnih je v tem, da SPZ izrecno predpisuje notarsko overitev odsvojiteljevega podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu (23. člen SPZ in prvi odstavek 41. člena ZZK-1), medtem ko PZ določa notarsko overitev podpisov oseb, katerih pravice se prenašajo in so določeni v zasebni listini (prvi odstavek 316. člena PZ). Upoštevaje sistematično razlago stvarnopravnih predpisov, je treba šteti, da se tudi po PZ zahteva, da je notarsko overjen podpis na zasebni listini iz 2. točke prvega odstavka 317. člena PZ, ki vsebuje izrecno izjavo tistega, čigar pravica se prenaša na koga drugega, torej na intabulacijski klavzuli.

O pridobitvi lastninske pravice od nelastnika

26Temeljno načelo glede prenosa lastninske pravice je, da odsvojitelj pridobitelju ne more prenesti lastninske pravice, če sam ni lastnik stvari ali če za razpolaganje ni pooblaščen. Načelo korenini v rimski maksimi nemo plus (nihče ne more prenesti več pravic kot jih ima sam).⁷ Iz navedenega načela izvira razpolagalna sposobnost kot predpostavka veljavnega prenosa lastninske pravice (sklenitve razpolagalnega pravnega posla).

27Navedeno načelo ni brez izjem - na premičninskem področju je to institut a non domino iz 64. člena SPZ. Pogoji za pridobitev lastninske pravice od nelastnika so: 1. da je pridobitelj v dobri veri, 2. da je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla, 3. da so izpolnjeni pogoji iz 40. člena SPZ (sklenjen zavezovalni in razpolagalni pravni posel ter da je bila stvar izročena pridobitelju drugače kot s posestnim konstitutom), in 4. da gre za enega od primerov iz drugega odstavka 64. člena SPZ: a) nakup na javni dražbi, b) pridobitev od osebe, ki pri svoji dejavnosti daje takšne stvari v promet, ali c) pridobitev od prenosnika, ki je dobil stvar v posest po volji njenega lastnika.⁸

28Pri nepremičninah je mogoča pridobitev lastninske pravice od nelastnika na podlagi splošnega načela zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ in 8. člen ZZK-1). V skladu s tem načelom se tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in zaupa podatkom v zemljiški knjigi, lahko zanese, da so ti podatki točni, zato ne sme trpeti škodljivih posledic. Načelo tako varuje tistega, ki v dobri veri, na podlagi zemljiškoknjižnega stanja, misli, da kupuje nepremičnino od lastnika. Ko dobroverni pridobitelj pridobi lastninsko pravico, načeloma prenehajo tudi pravice tretjih na nepremičnini, vendar le pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri glede tretjih, ki bi na stvari imeli druge nevpisane pravice.⁹

29PZ v šestem odstavku 208. člena določa, da dobroverne osebe ne zadenejo pravne posledice, ki izvirajo iz nepravilnosti podatkov iz ladijskega registra. To pravilo, ki zasleduje enake posledice kot načelo zaupanja v zemljiško knjigo, je dodaten argument v prid sklepu, da se pravni režim prenosa lastninske pravice na ladjah in čolnih približuje pravnemu režimu prenosa lastninske pravice na nepremičninah. Če je tako, je mogoče pridobiti lastninsko pravico od nelastnika že na podlagi pravila o zaupanju v ladijski register in neodvisno od izpolnitve pogojev iz 64. člena SPZ.

Kdaj mora biti podana dobra vera pridobitelja

30Podatki v javnih knjigah uživajo javno zaupanje. Dobroverna tretja oseba se lahko zanese, da je stanje v javni knjigi pravilno in da obstajajo le pravice, ki so v te knjige vpisane (pozitivni vidik načela zaupanja). Hkrati velja, da pravice, ki jih v javni knjigi ni, ne obstajajo (negativni vidik zaupanja). Načelo zaupanja varuje pravni promet. Tisti, ki v pravnem prometu ravna pošteno in zaupa podatkom iz javnih knjig, mora biti varovan. Od skrbne osebe se pričakuje, da pozna stanje iz javnih knjig, ko vstopa v pravna razmerja na stvareh, glede katerih se vodijo javne knjige in pri katerih je vpis v takšne knjige konstitutivne narave. Zakonodajalec je varstvo pravnega prometa (javni interes) povzdignil nad varstvo nevpisanega imetnika pravice.¹⁰

31Kot pravni promet je sicer treba razumeti že sklenitev zavezovalnega pravnega posla, a odločilen je razpolagalni pravni posel - izstavitev in sprejem intabulacijske klavzule, s katero se prenašajo, ustanavljajo ali ukinjajo stvarne pravice¹¹ Razpolagalni pravni posel ima dejansko moč, da prenese pravico iz enega premoženja v drugo.¹²

32V notranjem razmerju (med odsvojiteljem in pridobiteljem) nekateri učinki prenosa lastninske pravice nastopijo že, ko odsvojitelj izstavi in izroči pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo (23. člen SPZ), na katerem je njegov podpis notarsko overjen, in to pridobitelj sprejme; v zunanjem razmerju praviloma učinkuje šele vknjižba lastninske pravice v korist pridobitelja, upoštevaje začetek učinka vpisov (5. člen ZZK-1). Z vknjižbo lastninske pravice se pridobitelj izogne tveganju izgube pravice zaradi učinkov načela zaupanja v zemljiško knjigo. Vknjižba ne spreminja vsebine upravičenj, ki sestavljajo lastninsko pravico; povzroči le, da začne prenos učinkovati erga omnes. Novi lastniški položaj je od tedaj dalje varovan absolutno, saj se spremeni krog oseb, proti katerim učinkuje sprememba lastništva.¹³

33Izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo pa ima vendarle nekatere učinke ne le v razmerju do odsvojitelja, temveč tudi v razmerju do tistih tretjih oseb, ki se ne morejo sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. To so bodisi tretje nedobroverne osebe bodisi osebe, ki ne nastopajo v pravnem prometu.¹⁴ Pridobitelj, ki razpolaga z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom, ima namreč stvarnopravno varstvo tudi zoper nekatere tretje.¹⁵

34Tudi iz drugih določb ZZK-1 in ZIZ izhaja, da pravo izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila priznava pomembne posledice, denimo začetek stečajnega postopka ni ovira za dovolitev vknjižbe pravice, če je bil na zemljiškoknjižnem dovolilu podpis overjen pred dnevom začetka stečajnega postopka (prva alineja 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1). Nadalje, pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki je bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika (drugi odstavek 150. člena ZZK-1). Tudi zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve je ovira za dovolitev vknjižbe lastninske pravice, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba (1. točka prvega odstavka 99. člena ZZK-1). Navsezadnje, če lastninska pravica na nepremičnini v zemljiški knjigi ni vpisana na dolžnika, to ni ovira za izvršbo na nepremičnino, če upnik predlogu za izvršbo priloži listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena ZIZ).

35Ker je vknjižba namenjena varstvu tretjih dobrovernih oseb (in ne strank pravnega razmerja, ki je podlaga za prenos stvarne pravice) in s tem varstvu zaupanja v pravni promet, za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini od nelastnika ni treba ugotavljati pridobiteljeve dobre vere ob vložitvi predloga za vknjižbo. Zadošča dobra vera ob prenosu pravice z enega subjekta na drugega s pravnim poslom, to je ob sklenitvi razpolagalnega pravnega posla.¹⁶ Stališče ni v opreki z načelom konstitutivnosti vpisa (49. člen SPZ in 7. člen ZZK-1). Vpis v zemljiško knjigo še zmeraj ostaja nujen pogoj za pridobitev lastninske pravice. Posledica učinkov načela zaupanja v zemljiško knjigo pa je, da je vknjižba veljavna, čeprav je predlagatelj vknjižbe pridobil lastninsko pravico od nelastnika, pod pogojem, da je bil ob sklenitvi razpolagalnega pravnega posla v dobri veri.

36Čeprav se v besedilu določbe šestega odstavka 208. člena PZ¹⁷ sicer izrecno ne omenja pravni promet (kot to izrecno določata določbi 10. člena SPZ in 8. člena ZZK-1), je pravilno razumevanje načela zaupanja po PZ, upoštevaje pravni režim prenosa lastninske pravice na ladjah in čolnih, ki se približuje nepremičninskemu, lahko le takšno, da je pri prenosu lastninske pravice pomembna dobrovernost v pravnem prometu, tj. ob sklenitvi razpolagalnega pravnega posla.

O zaznambi spora v ladijskem registru

37Zaznamba spora je urejena v prvem odstavku 347. člena PZ. Tisti, ki začne pravdo, da bi izpodbil vknjižbo, za katero trdi, da so z njo kršene njegove vpisane pravice, in zahteva vrnitev v prejšnje knjižno stanje, lahko zahteva zaznambo tega spora v registru, in sicer hkrati z vložitvijo tožbe ali pozneje. Tudi ta zaznamba spora je, enako kot zaznamba spora v zemljiškoknjižnem postopku, namenjena zaznamovanju dejstva, da nekdo v postopku pred sodiščem izpodbija sporno vknjižbo, in je zato namenjena varstvu pravnega prometa. Posledica zaznambe spora je, da deluje v tem sporu izdana sodba tudi zoper tiste, ki so si vpisane pravice pridobili po tem, ko je predlog za zaznambo spora prispel k organu, pristojnem za vodenje registra (drugi odstavek 347. člena PZ). Usoda nadaljnjih vpisov je torej odvisna od usode postopka, v zvezi s katerim je bila predlagana zaznamba spora. Zaznamba varuje vrstni red pridobitve stvarnih pravic, saj omogoča tožniku v pravdi, glede katere je bila dovoljena zaznamba, da se pravna posledica iz sodne odločbe prednostno vpiše v register (torej v vrstnem redu zaznambe spora). S tem se izogne negativnim posledicam učinkovanja načela zaupanja. Vpisi, ki so vpisani za zaznambo spora, tako učinkujejo pod razveznim pogojem za tožnika ugodne sodbe tožnika v zaznamovanem sporu.¹⁸

38Drugače kot zemljiškoknjižni postopek, ki pozna le zaznambo že začetega spora,¹⁹ ureja PZ tudi "zaznambo prihodnjega spora". Prvi odstavek 349. člena PZ namreč določa, da mora tisti, ki želi izpodbijati sporno vknjižbo, v roku, v katerem je mogoče vložiti pritožbo zoper dovolitev te vknjižbe, predlagati vpis zaznambe, da je vknjižba sporna. Najpozneje v 60 dneh od poteka roka za pritožbo mora nato vložiti tožbo za izbris vknjižbe zoper vse tiste, ki so si z izpodbijano vknjižbo pridobili kakšno vpisano pravico ali so na kakšni vpisani pravici dosegli nadaljnje vknjižbe. Od vložitve tožbe ta zaznamba učinkuje kot "redna" zaznamba, saj označuje že nastali spor. Tožniku v pravdi, glede katere je bila dovoljena zaznamba, omogoča, da se pravna posledica iz sodne odločbe vpiše v register v vrstnem redu zaznambe spora. Če sodišče s pravnomočno sodbo ugodi zahtevku za izbris izpodbijane vknjižbe, se namreč dovoli izbris izpodbijane vknjižbe kakor tudi vseh vknjižb, za katere je glede izbrisane pravice predlog za vpis prispel k organu, pristojnem za vodenje registra po tem, ko je ta prejel predlog za zaznambo spora (drugi odstavek 351. člena PZ).

Presoja okoliščin konkretnega primera

39Drugi toženec bi kljub razpolagalni nesposobnosti prvega toženca lahko postal lastnik čolna,²⁰ če bi bilo izpolnjenih pet predpostavk: veljavna sklenitev zavezovalnega pravnega posla (drugi odstavek 221. člena PZ), razpolagalni pravni posel v smislu izrecne izjave prvega toženca, da dovoljuje vknjižbo (2. točka prvega odstavka 317. člena PZ), notarsko overjeni podpis prvega toženca na tej listini (prvi odstavek 316. člena PZ), vpis v ladijski register (221. člen PZ) in če bi bil ob sklenitvi razpolagalnega pravnega posla v dobri veri (šesti odstavek 208. člena PZ).

40Med prvim in drugim tožencem je bila sklenjena pisna prodajna pogodba, na kateri sta bila overjena podpisa obeh pogodbenih strank. Prav tako je bil izveden vpis v vpisniku morskih čolnov. Sodišče dobre vere ob sklenitvi razpolagalnega pravnega posla sicer ni ugotavljalo, a drugi toženec ni mogel postati lastnik spornega čolna ne glede na odgovor na to vprašanje. Pogodba z dne 24. 5. 2016 namreč sploh ni vsebovala izrecne izjave prvega toženca, da dovoljuje vknjižbo (intabulacijske klavzule). Tudi vpisni list takšne izjave ni vseboval. Ker niso kumulativno izpolnjene vse predpostavke, drugi toženec lastninske pravice ni mogel pridobiti. Zato je vpis lastninske pravice v korist drugega toženca neveljaven in ga je treba izbrisati. Tožnik ni izgubil lastninske pravice na spornem čolnu in je še vedno njegov lastnik, zato je utemeljen tudi zahtevek za vpis njegove lastninske pravice v vpisnik čolnov.

Sklepno in odločitev o reviziji

41Za pridobitev lastninske pravice na čolnu od nelastnika zadošča dobrovernost v pravnem prometu, tj. ob sklenitvi razpolagalnega pravnega posla, zato je zmotno naziranje sodišča, da bi moral biti drugi toženec v dobri veri tudi ob vložitvi predloga za vpis lastništva v register plovil. Odločitev nižjih sodišč je kljub temu pravilna, ker pogodba z dne 24. 5. 2016 ni vsebovala izrecne izjave prvega toženca, da dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na spornem čolnu v korist drugega toženca.

42Revizija je neutemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

O stroških revizijskega postopka

43Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker drugi toženec z revizijo ni uspel, mora tožniku povrniti stroške, ki jih je ta imel v revizijskem postopku, in sicer stroške nagrade odvetnika za sestavo odgovora na revizijo v višini 2.100 točk, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 1.260 EUR (OT, tar. št. 22/3), materialne stroške v znesku 25,2 EUR (OT, tretji odst. 11. člena) ter DDV v višini 282,74 EUR (22 % od 1.285,2 EUR). Stroški skupaj znašajo 1.567,94 EUR. Navedeni znesek mora drugi toženec povrniti tožniku v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka.

Sestava senata in glasovanje

44Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu te odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Npr. prva alineja 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1, 1. točka prvega odstavka 99. člena ZZK-1, 1. točka prvega odstavka 99. člena ZZK-1, drugi odstavek 150. člena ZZK-1, tretji odstavek 168. člena ZIZ.
² Pristojnost slovenskega sodišča po 2. točki 961. člena Pomorskega zakonika se nanaša le na ladje.
³ Posel meri neposredno na neko določeno pravico, bodisi da se jo spremeni bodisi da se jo prenese, obremeni ali odpravi. Najpogosteje je sklenjen konkludentno (odsvojitelj izroči premičnino pridobitelju in jo ta sprejme), obstajajo pa tudi drugi primeri: npr. razpolagalni pravni posel v obliki notarskega zapisa pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje (prvi odstavek 202. člena SPZ).
⁴ Prvi odstavek 60. člena SPZ, ki konkretizira "drugi pogoj, ki ga določa zakon" iz 40. člena SPZ.
⁵ Nekateri štejejo izročitev za del razpolagalnega pravnega posla (Juhart, M., Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 248). Stališče, da je izročitev samostojna predpostavka prenosa lastninske pravice, zastopa Tratnik, M., v Juhart, M., Juhart, M., Vrenčur, R., Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 233.
⁶ Vlačič, P. in drugi, Pomorsko pravo, prva knjiga, Uradni list RS, Ljubljana 2008, str. 64.
⁷ Nemo plus iuris ad alium transferre potest quam ipse habet. Načelo je zapisano tudi v drugem stavku para. 442 Občnega državljanskega zakonika.
⁸ Tratnik, M., v Juhart, M., Juhart, M., Vrenčur, R., Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 243-246.
⁹ Prav tam, str. 242 in 247.
¹⁰ Tratnik, M., Stvarnopravni zakonik s praktičnim komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2020, str. 40.
¹¹ Plavšak, N. in ostali, Stvarno pravo: komentar Stvarnopravnega zakonika, Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2020, str. 128.
¹² Hudej, J., Ščernjavič, I., Razprava o pomenu izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila in o nekaterih posledicah spremenjene ureditve izbrisne tožbe, Pravni letopis 2013, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, str. 43-44.
¹³ Prav tam, str. 46.
¹⁴ Hudej, J., Ščernjavič, I., Razprava o pomenu izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila in o nekaterih posledicah spremenjene ureditve izbrisne tožbe, Pravni letopis 2013, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, str. 43-44.
¹⁵ Ima npr. ugovor tretjega v izvršilnem postopku, izločitveno pravico v stečajnem postopku.
¹⁶ Pravno mnenje na katerega se sklicuje drugi toženec in iz katerega izhaja, da je relevantna tudi dobra vera ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga ni zavezujoče za Vrhovno sodišče, saj gre za pravno mnenje Socialistične Republike Hrvaške iz leta 1980. Prav tako se do njega Vrhovno sodišče podrobneje ne more opredeliti, saj je neobrazloženo.
¹⁷ "Dobroverne osebe ne zadenejo pravne posledice, ki izvirajo iz nepravilnosti podatkov iz registra."
¹⁸ Prim. Juhart, M., v Juhart, M., Juhart, M., Vrenčur, R., Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 185-186.
¹⁹ Predlogu za zaznambo spora mora biti priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe oziroma predloga iz prvega odstavka tega člena in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek (tretji odstavek 79. člena ZZK-1).
²⁰ Revizijsko nesporno je, da prvi toženec ni nikoli postal lastnik spornega čolna.