79. člen ZZK-1

Po določbi tretjega odstavka 158. člena ZZK-1 bi predlagatelj zemljiškoknjižni predlog za zaznambo spora lahko dopolnil z manjkajočimi listinami (konkretno potrdilom o vložitvi tožbe) še do izteka roka za vložitev ugovora zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu. Zato je nepravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu (zaradi nepredložitve vseh ustreznih listin) niso bile izpolnjene. Okoliščina, da je bilo potrdilo sodišča o vložitvi tožbe (ki samo potrjuje, da je bila tožba v resnici vložena) izdano po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga, namreč ni bistvena, saj ne vpliva na nastanek pravnega dejstva (začetek sodnega postopka), ki je predmet predlagane zaznambe spora.

Tožba, s katero tožeča stranka zahteva, da tožena stranka z njo sklene prodajno pogodbo z izrecnim in brezpogojnim dovoljenjem za vknjižbo lastninske pravice, ni ustrezna podlaga za vpis predznambe lastninske pravice.

Revizija se dopusti glede vprašanja: ali potrdilo o vložitvi tožbe, ki navedeno dejstvo zgolj potrjuje in iz katerega izhaja, da je to dejstvo obstajalo že ob vložitvi predloga za vpis zaznambe spora, zadosti pogoju, da je to listina, na podlagi katere bi bil vpis dovoljen, če bi bila priložena že k zemljiškoknjižnemu predlogu, čeprav je datum izdaje te listine (potrdila) kasnejši kot datum vložitve predloga, če tako listino stranka vloži najkasneje ob vložitvi ugovora zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu?

Predlogu za zaznambo spora mora biti priloženo tudi potrdilo o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek, kot to določa tretji odstavek 79. člena ZZK-1. Navedeno pomeni, da je tudi potrdilo o vloženi tožbi podlaga za vpis in mora biti priloženo k predlogu kot listina, ki se vključi v zbirko listin. Glede na določbo tretjega odstavka 158. člena ZZK-1, ki omogoča dopolnjevanje predloga v ugovornem postopku s predložitvijo listin, ki bi mu morale biti priložene že ob vložitvi, pri čemer gre lahko le za listine, na podlagi katerih bi bil vpis dovoljen, če bi bile že tedaj priložene, je sodišče pravilno štelo, da potrdila, ki ob vložitvi predloga še ni bilo niti izdano, v ugovornem postopku ni mogoče upoštevati.

S pravnomočno sodbo je ugotovljen obseg skupnega premoženja. Ta sodba je podlaga za vpis skupne lastnine v zemljiški knjigi po nedoločenih deležih.

Lokacijsko evidentiranje območja stvarne služnosti v katastru nepremičnin je predmet posebne vrste katastrskega postopka in glede na določila ZKN ni obvezno, temveč je stvar proste izbire. Tudi SPZ nikjer ne določa, da bi bil vpis območja stvarne služnosti v kataster konstitutivni pogoj za ugotovitev oz. pridobitev služnosti v sodnem postopku. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je kot neutemeljen zavrnilo ugovor pravnomočno razsojene stvari. Obrazložitvi, da gre v predmetni zadevi za povsem drugo dejansko in pravno podlago spora (priposestvovanje), pritožbeno sodišče dodaja, da gre tudi za druge vrste sodni postopek (pravdni, tam nepravdni postopek) in za druge stranke postopka kot v postopku za ustanovitev nujne poti (sedaj sta tožena tudi nova solastnika služeče nepremičnine).

Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je pravilna, zakonita in ustavnoskladna razlaga sodišča, da predlagateljica v okoliščinah konkretne zadeve ni izpolnila procesnih predpostavk za odločanje o njenem predlogu za zaznambo spora?

190. člen ZPP ne učinkuje vedno. Tako v teoriji kot v sodni praksi se zastopa stališče, da 190. člen ZPP ne učinkuje, torej ne pride do razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti, če je pridobitelj po posebnih pravilih postal lastnik (po 64. členu SPZ) in pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičninah. Uporaba 190. člena ZPP tožnikovega položaja ne zavaruje pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičninah.

ZZK-1 v tretjem odstavku 79. člena zahteva, da se predlogu za zaznambo spora priloži potrdilo sodišča o vložitvi tožbe oziroma predloga in opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. Potrdilo o vloženi tožbi je podlaga za vpis in mora biti priloženo predlogu kot listina, ki se vključi v zbirko listin.

Predlagateljica s tožbo, ki je podlaga obravnavanega vpisa, uveljavlja, da sodijo vse nepremičnine (v celoti) v skupno premoženje in da znaša njen delež na tem skupnem premoženju 1/2. Izključni zemljiškoknjižni lastnik teh nepremičnin pa je nasprotni udeleženec. Pri tej njegovi lastninski pravici (do celote) oziroma osnovnem pravnem položaju je zato sodišče prve stopnje pravilno vpisalo zaznambo spora.

Konkretna tožba ne ustreza pogojem iz prvega odstavka 79. člena ZZK-1. Zahtevka o ugotovitvi stvarne pravice na nepremičninah oz. ugotovitve obsega skupnega nepremičnega premoženja ne vsebuje. Kolikor se nanaša na nepremičnine, gre za tožbo o vlaganjih vanje in njihovi povrnitvi v denarju na podlagi 48. člena SPZ.

Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi. Zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice je mogoče predlagati zgolj na podlagi tožbe, s katero predlagatelj (tožnik) zahteva izvirno pridobitev te pravice.

Resda ZZK-1 v četrtem odstavku 146. člena, ki omogoča saniranje nepopolnega zemljiškoknjižnega predloga v ugovornem postopku tudi v primerih, ko ga je vložil odvetnik, govori o priložitvi listin, vendar je treba izhajati iz predpisanega elektronskega poslovanja v zemljiškoknjižnih postopkih in pomena, ki ga ima navedba listine v jeziku elektronske aplikacije za vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov. Le če je listina pripeta kot priloga, je v elektronski zemljiški knjigi vključena v zbirko listin in v izreku sklepa, s katerim se dovoli vpis, navedena kot podlaga vpisu.

Ni sporno, da sta bili zemljiškoknjižnemu predlogu za zaznambo izbrisne tožbe priloženi listini, s katerima zakon pogojuje tako vrsto vpisa. Vendar pa to ne zadošča. Pritožnik zanemari, da listini v samem predlogu nista bili navedeni kot podlaga za vpis, čeprav bi glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 morali biti. Pri tem je treba upoštevati, da mora biti od uvedbe elektronskega poslovanja v zemljiškoknjižnih postopkih zemljiškoknjižni predlog vložen elektronsko. Elektronsko poslovanje pa ima določene posebnosti, ki jih morajo upoštevati vsi udeleženci postopka. Predlagatelj v tem oziru ob vložitvi elektronskega predloga ni bil dosleden. Kot navaja sam in kot je razvidno iz e-spisa, ob vložitvi predloga za zaznambo spora listin ni pravilno označil (glej rubriko "Priloge"). Ustrezna oznaka (da gre za listino, ki je podlaga za vpis) ima svoj namen, saj omogoči, da elektronska aplikacija listini povzame v besedilo predloga kot podlago za vpis.

Zmotno je stališče v izpodbijanem sklepu, da v postopku za določitev nujne poti ni možna izdaja začasne odredbe, s katero bi se začasno uredilo razmerje med udeleženci postopka. Argument, da ZNP-1 v zvezi s tem postopkom take možnosti izrecno ne določa, ne izključuje uporabe ZIZ. Drugi argument, ki ga podaja sodišče in se nanaša na spornost terjatve in obravnavanje spornih terjatev v pravdnem postopku, pa ni razumljiv. Pravilna je pritožbena ugotovitev, da se tudi v nepravdnem postopku za določitev nujne poti urejajo sporna razmerja. V nasprotnem primeru sodni postopek niti ne bi bil potreben. Sprejemljivo je stališče v izpodbijanem sklepu, da je zatrjevana povezava med odložitvijo sodnega varstva in nastankom težko nadomestljive škode preveč splošna, da bi mogla utemeljevati izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče dodaja, da začasna odredba ne more pričeti učinkovati za nazaj. Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. člen ZZK-1). Sicer pa tudi ne drži, da je soglasje no

Za dovolitev vpisa zaznambe spora po 79. členu ZZK-1 je bistveno, da je na sodišču vložena tožba proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva, da se ugotovi njegova lastninska pravica na nepremičnini, na način, kot je to določeno v 1. točki prvega odstavka tega člena, ki se smiselno uporablja tudi za zaznambo izbrisne tožbe. Okoliščina, ali se predlaga vpis zaznambe izbrisne tožbe na podlagi tožbe ali na podlagi razširjene tožbe, ni pomembna, saj se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v to, ali so izpolnjeni procesni pogoji za vloženo tožbo, še manj ali je tožba vsebinsko utemeljena. Isto velja za razširitev tožbe, zato vprašanje, ali je tako razširitev dopustilo sodišče ni bistveno.

Za zaznambo izbrisne tožbe se določbe Zakona o zemljiški knjigi, ki urejajo zaznambo spora, uporabljajo smiselno. Pri presoji vprašanja, v korist katere osebe se opravi zaznamba, je treba izhajati iz tega, da ima zaznamba izbrisne tožbe značilnost varovalne stvarne pravice. V konkretnem primeru varuje vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov - povnoven vpis lastninske pravice na drugo toženko oziroma čas učinkovanja te vknjižbe, zato se zaznamba dovoli v njeno korist.

Zemljiškoknjižno sodišče je zaznambo spora dovolilo le na podlagi potrdila o vloženi tožbi. Stališče, da je s tem namen izpostavljenih pravil dosežen in da bi bilo drugačno stališče pretirano formalistično, je pravno zmotno. Potrdilo o vloženi tožbi ne more nadomestiti manjkajoče listine - tožbe.

Po teoriji procesnega prava gre za odtujitev v smislu prvega odstavka 190. člena ZPP le v primeru singularnega pravnega nasledstva. Z vidika uporabe navedene zakonske določbe ni najpomembneje, ali pravno nasledstvo v obravnavanem netipičnem primeru ustreza po definiciji (najpogosteje pogodbenem) prenosu posameznih prenosljivih pravic in obveznosti pravnega prednika na pravnega naslednika. Bistveno je, da ne gre za procesno nasledstvo (205. člen ZPP); to namreč izključuje uporabo prvega odstavka 190. člena ZPP, ker stranke, s katero bi se postopek po navedeni določbi lahko nadaljeval in končal, preprosto ni več (fizične osebe, ki je umrla, ali pravne osebe, ki je prenehala obstajati), na njeno (izpraznjeno) mesto pa po samem zakonu in neodvisno od svoje volje v pravdo vstopijo univerzalni pravni nasledniki. V obravnavani zadevi procesnega nasledstva na pasivni strani ni bilo - Mestna občina B ni prenehala obstajati. Vodilo sodišča pri razlagi prvega odstavka 190. člena ZPP mora biti pravica do sodnega varstva, ki mora biti, razen izjemoma, zagotovljena znotraj že začetega pravdnega postopka. Razumnega razloga, da navedeno v tem primeru ne bi veljalo, ni videti: družba E. je