VSL Sodba in sklep I Cp 2025/2022

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1V predmetni zadevi tožnica zatrjuje, da je toženka kršila svojo pogodbeno prevzeto dolžnost upravljanja in gospodarjenja z nepremičninami, ki v glavnem predstavljajo strnjen kompleks gozdov (t.i. ''Gozdovi'').¹ Kot njihova tretjinska solastnica tožnica od toženke terja odškodnino v višini 1.619.041 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Z vmesno in delno sodbo, ki sta bili potrjeni z odločbo VSL I Cp 1831/2019 z dne 4. 12. 2019, je bilo odločeno, da je temelj pogodbene odškodninske odgovornosti toženke deloma izkazan², in sicer iz naslova škode za nezakonito posekan les oziroma več posekane lesne mase od uradne evidence ter izgube donosa lesa zaradi podaljšane obnove ogolelih površin, nastalih zaradi sečnje na golo. Sodišče prve stopnje³ je tako ugotavljalo le še obseg in višino nastale premoženjske škode po zgornjih dveh postavkah.

2Z izpodbijano odločbo je sodišče razsodilo, da: (1) se predlog za izločitev sodnice zavrže, (2) predlog za ponovno odprtje glavne obravnave zavrne, (3) ugovoru zoper prepis zvočnega posnetka glavne obravnave ugodi in se posnetek popravi skladno s pripombami toženke, (4) je toženka dolžna tožnici plačati 740.830 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2018 dalje do plačila, (5) se zahtevek v presežku zavrne, (6) pobotni ugovor toženke zavrže in (7) je toženka dolžna tožnici povrniti njene pravdne stroške.

3Zoper odločbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).⁴ Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje pred drugim sodnikom. Zaradi obsežnosti pritožbe bodo bistvene pritožbene navedbe povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4Tožnica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

5Pritožba ni utemeljena.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v smiselno enaki zadevi že odločalo (VSL I Cp 2024/2022 z dne 12. 9. 2023), in sicer o višini premoženjske škode, ki izvira iz istega škodnega dejanja, kjer pa so kot tožniki (zoper isto toženko) nastopali pravni nasledniki A. A. (tožničine sestre). Pritožbene navedbe toženke v predmetni zadevi so (skoraj) identične navedbam v zadevi VSL I Cp 2024/2022, na katere je pritožbeno sodišče že celovito in poglobljeno odgovorilo. Med drugim je na nekatere (zdaj ponovljene) pritožbene navedbe pritožbeno sodišče odgovorilo (tudi) že v odločbi VSL I Cp 1831/2019 z dne 4. 12. 2019, ko je odločalo o pritožbi zoper vmesno in delno sodbo. Temu primerno se v nadaljevanju opredeljuje (le) do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7Toženka sodišču očita storitev več procesnih napak. Med drugim, da ji je bila odvzeta pravica do izjave in možnost obravnavanja pred sodiščem zaradi odločitve o prekludiranosti toženke v zvezi s podanimi pripombami na izvedenski mnenji B. B. in C. C. in očitne nejasnosti o tem, do katerih podanih pripomb (naj bi) se sodišče (vendarle) opredelilo. Sodišču očita vnaprejšnjo dokazno oceno, ko je s pavšalno navedbo o zadostno ugotovljenem dejanskem stanju zavrnilo predloge po postavitvi izvedenca statistične stroke in zaslišanju strokovnega pomočnika (toženke) D. D. ter izvedenca E. E. Navedeni očitki so neutemeljeni.

8Sodišče je korektno odgovorilo na vprašanje, zakaj so pripombe, podane na izvedenski mnenji B. B. in C. C., prepozne. Obširno je pojasnilo⁵, da B. B. tekom postopka svojega mnenja ni spreminjal, ves čas je pri njem vztrajal ter da je bila toženka z njim seznanjena (že) 5. 9. 2018. Sodišče je obe stranki pozvalo k podaji pripomb, pri čemer jima je določilo rok, ju opozorilo na posledico neaktivnosti in s tem ustrezno izvedlo (pisno) materialno procesno vodstvo po 286.a členu ZPP. Kljub podaljšanju roka za podajo (dodatnih) pripomb tega toženka ni storila, v prepozno podani vlogi pa niti ni utemeljila razloga za zamudo. Toženka sicer v pritožbi navaja, da ji je bilo izvedensko mnenje vročeno hkrati z obsežno pripravljalno vlogo, zaradi česar je bil (zakonsko) določen rok za podajo pripomb prekratek. Vendar z navedenim svoje zamude ne more opravičiti. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je pravilna odločitev, da je bila toženka s pripombami na mnenje B. B. in C. C.⁶ prekludirana.⁷ Nadalje ne gre spregledati, da se je sodišče (navkljub prekluziji) do večine podanih pripomb v izpodbijani odločbi jasno opredelilo.⁸ Prav tako sta zaslišana na njih prepričljivo in korektno odgovorila izvedenca B. B. in C. C. Ker njihova obravnava dvoma v strokovnost in pravilnost izvedenskih mnenj ni vnesla, ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče z dokaznim postopkom nadaljevalo.

9Zavrnitve (naknadno podanih) dokaznih predlogov za imenovanje novega izvedenca, zaslišanje strokovnega pomočnika D. D.⁹ in izvedenca E. E.¹⁰, kot prepoznih so utemeljene in jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Nestrinjanje toženke s podanimi izvedenskimi stališči postavitve novih izvedencev ne utemeljuje. Na tem mestu pritožbeno sodišče pojasnjuje še, da je skladno s prvim odstavkom 244. člena v zvezi z 245. členom ZPP izbira in določitev izvedenca v pristojnosti sodišča. Čeprav skuša pritožba prikazati drugače, ni prav nič neobičajnega, da sodišče za izvedenca izbere strokovnjaka, ki v imenik sodnih izvedencev ni vpisan (prav za določeno podpodročje). V 22. točki obrazložitve izpodbijane odločbe je sodišče prepričljivo pojasnilo, zakaj šteje, da ima B. B. (izvedenec s splošnega področja gozdarstva) vsa potrebna znanja za opravo zastavljenih nalog. Izpostavilo je, da je ugotavljanje obsega in škode nezakonitega poseka in golosekov tako specifično področje, da je zanj nedvomno najbolj usposobljen ravno izvedenec gozdarske stroke, ki ima na splošno največ vedenja o gozdovih. Hkrati pa to ne pomeni, da ne bi mogel podati ustrezne ocene dobička od prodaje oziroma izgube donosa, saj se kot izvedenec za gozdarstvo spozna tudi na cene lesa. Pritožba izpostavlja izvedenčevo zaslišanje, ko naj bi sam priznal, da za statistična vprašanja ni usposobljen. Ta del izpovedbe je vzet iz konteksta in posledično zavajajoč. Izvedenec B. B. je namreč zaslišan izpovedal, da je statistik v splošnem res bolje usposobljen za statistična vprašanja, v tem primeru pa lahko, da ni. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je izvedensko mnenje B. B. jasno in prepričljivo ter kot tako v celoti odraža in potrjuje njegovo ustrezno strokovno usposobljenost, v katero tudi pritožbeno sodišče ne dvomi.

10Toženka je prav tako imela možnost izjaviti se do vseh pravno relevantnih dejstev. Z izpodbijano odločbo jih je namreč sodišče (le) še utrdilo, povečini pa so bila obravnavana in ugotovljena že s (predhodno) vmesno in delno sodbo. Konkretna zadeva se ne more enačiti z zadevo VSRS II Ips 116/2014, na katero opozarja pritožba, ko je izdani vmesni sodbi sledila zavrnilna končna sodba. V izpostavljenem primeru se je namreč velik del dejstev ugotavljal šele po izdaji vmesne sodbe, predhodno pa se jih ni obravnavalo.

11Glede na vse povedano očitani kršitvi pravice do izjave in kontradiktornosti postopka nista storjeni. Prav tako ne očitana kršitev protispisnosti, kajti (le) nasprotovanje dokazni oceni in zavzetim materialno pravnim stališčem sodišča, razloga zanjo ne konstituira (toženka pa je nenazadnje niti ne konkretizira dovolj).

12Med drugim toženka sodišču očita neučinkovito izvajanje materialnega procesnega vodstva in omejevanje njenih vprašanj izvedencu (na naroku). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz spisovne dokumentacije izhaja ravno nasprotno in da navedeni očitki ne vzdržijo. Sodišče (ki postopek vodi) je zagotovilo, da so se obravnavala zgolj odločilna dejstva, da se postopka ni po nepotrebnem zavlačevalo s ponavljajočimi vprašanji in da se je zaslišane izvedence obravnavalo spoštljivo in korektno. V točki 43. obrazložitve izpodbijane odločbe je tako jasno izpostavilo sporna vprašanja in pojasnilo, zakaj jih ni dopustilo. Tudi v luči zgornjih pojasnil je ravno zaradi skrbnega materialno procesnega vodstva sodišča nastopila tudi prekluzija pripomb na izvedensko mnenje B. B.

13Toženka meni, da je sodišče delovalo pristransko, ko je dve obstoječi pravdi z izvedbo skupnega naroka vsebinsko združilo, brez da bi o tem izdalo poseben sklep. Takšno pritožbeno navajanje je neutemeljeno, nanj pa je v celoti odgovorjeno že v 24. točki obrazložitve izpodbijane odločbe. Izvedba zaslišanja izvedenca C. C. in dodatnega zaslišanja izvedenca B. B. na skupnem naroku ne pomeni dejanske združitve dveh postopkov, ki bi narekovala izdajo posebnega sklepa. Ne gre namreč spregledati, da se je skupen narok izvedel za dve vsebinsko enaki zadevi, ki potekata v enakem časovnem obdobju, obravnavata vsebinsko podobne zahtevke in se razlikujeta zgolj v osebi tožnice. Toženki ne uspe izkazati, v čem je bila oškodovana v primeru, ko sta (ista) izvedenca mnenja pripravila v dveh vsebinsko sorodnih zadevah, ki se nenazadnje nanašata na preučevanje istega območja ter sta si podobni tako po njuni obsežnosti kot zahtevnosti.¹¹ Ker sta imenovana izvedenca v obeh zadevah podala (skoraj) identični mnenji, je bila izvedba skupnega naroka, na katerem so se (večinoma) obravnavale toženkine pripombe na mnenja, najbolj ekonomična odločitev.¹²

14Nadalje pritožba izpostavlja, da sodišče neupravičeno ni želelo preložiti (skupnega) naroka, kljub napovedani odsotnosti strokovnih pomočnikov, s takšnim postopanjem pa je onemogočilo vsestransko razjasnitev spora. Slednje ne drži. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da prisotnost strokovnega pomočnika toženke na naroku ni sama po sebi nujna. Podan razlog za njegovo odsotnost, t.j. načrtovan dopust, pa tudi ne konstituira upravičenega razloga odsotnosti po 115. členu ZPP, ki bi utemeljeval preložitev naroka. Razlogovanje sodišča v 13. točki obrazložitve izpodbijane odločbe je povsem ustrezno.

15Toženka prav tako navaja, da zahteva za izločitev sodnice ni mogla postati prepozna še preden je sodišče izdelalo prepis zvočnega posnetka in je posledično njeno zavrženje neutemeljeno. Pritožbeno sodišče je po pregledu spisovne dokumentacije ugotovilo, da sodišče prepisa zvočnega posnetka ni izdelalo v petih dneh po izvedbi naroka, kot predpisuje tretji odstavek 125. člena ZPP.¹³ Vendar pa zamuda pri izdelavi v ničemer ni vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe, in prav tako ne na samo pravočasnost zahteve za izločitev sodnice.¹⁴ Tega pritožbi ni uspelo izkazati. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče, je drugi odstavek 72. člena ZPP jasen, ko določa, da mora stranka zahtevati izločitev sodnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave. Slednjega toženka ni pravočasno storila, zato je zavrženje zahteve za izločitev sodnice kot prepozne pravilno.

16Skozi celoten postopek na prvi stopnji ter tudi v pritožbi toženka (v bistvu) nasprotuje izvedenskemu mnenju izvedenca za gozdarstvo B. B. kot nestrokovnemu, metodološko napačnemu in posledično nezanesljivemu. Izvedencu očita manjko ustreznega znanja (zlasti iz matematično-statistične stroke), podajanje mnenja izven zastavljenih nalog in baziranje mnenja na predpravdnem mnenju strokovne pomočnice tožnice fakultete F.¹⁵ Nadalje izpostavlja, da relevantno 'ciljno' območje, torej območje znotraj Gozdov, s katerim naj bi upravljala toženka, ostaja nedefinirano, ter da je način vzorčenja izvedenca B. B. neverodostojen, posledično pa sta nepopolno ugotovljena tako kraj, kot čas nastanka škode. Te pomanjkljivosti pa z izvedenčevim zaslišanjem in naknadnimi prilogami k mnenju niso bile odpravljene. Izvedencu nadalje očita napačen izračun in oceno količine nezakonite sečnje, posledično pa nepravilno ugotovljeno količino nezakonito posekanega lesa. Zaradi prenizko izračunanih stroškov gospodarjenja in neupoštevanja dejanske kvalitete pa so previsoko določene vrednosti lesa na panju. Toženka nadalje navaja, da je tretji (kontrolni) izvedenec C. C. samo nepristransko sledil mnenju izvedenca B. B., s katerim je bil predhodno že seznanjen, pri čemer pa ni izkazano, da bi ga ustrezno preveril. S tem svoje naloge ni opravil.

17Pritožbeno sodišče v celoti sprejema stališče sodišča, da sta obe izvedenski mnenji strokovni, prepričljivi in celoviti ter njunim ugotovitvam sledi. Glede na specifičnost zadeve je razumljivo, da sodišče ni razpolagalo z ustreznim strokovnim znanjem s področja gozdarstva in je za razjasnitev (odločilnih) vprašanj upravičeno imenovalo izvedenca B. B., nato pa dodatno še izvedenca C. C. Metodologija ugotavljanja višine škode, ki jo je uporabil izvedenec B. B., izhaja iz (glavnine) izpodbijane odločbe, saj je sodišče njegovo izvedensko mnenje (kot tudi zaslišanje) obširno povzelo ter ustrezno dokazno ocenilo. Kot pojasnjeno že v uvodu odločbe, je s tem ustrezno odgovorilo na več (v pritožbi ponovljenih) očitkov (tako glede uporabljenega načina vzorčenja, izračuna količine nezakonite sečnje in previsoko določenih vrednosti lesa na panju). V izogib ponavljanju se na razumljive in tehtne zaključke sodišča sklicuje tudi pritožbeno sodišče.¹⁶ Nadalje ugotavlja, da je neutemeljen tudi očitek, da je izvedenec B. B. izhajal iz predpravdnega mnenja F. V 34. točki obrazložitve odločbe je sodišče ugotovilo, da je B. B. meritve izvajal sam neposredno na terenu (kar je v izvedenskem mnenju natančno povzel), uporabljene metode dela in vire podatkov pa je prepričljivo pojasnil še v izpovedbi. Ni sicer sporno, da je bilo še pred postavitvijo izvedenca izdelanih in sodišču predloženih več različnih (predpravdnih) strokovnih mnenj obeh strank. Vendar pa se je izvedenec B. B. do teh zgolj opredelil in argumentiral njihove nasprotujoče si ugotovitve, pri čemer je predpravdno mnenje F. izpostavil kot edino, ki podaja celovit prikaz dogajanja v Gozdovih. Izvedenec je odkrito izpovedal, katere podatke predpravnega mnenja F. je uporabil, sodišče pa je tudi pojasnilo, da gre za podatke, ki se ne navezujejo na ugotavljanje višine škode zaradi nezakonito posekanega lesa ter izgube njegovega donosa in so kot takšni neodločilni za postopek.

18Pritožbeni očitek, da naj bi izvedenec C. C. samo sledil mnenju izvedenca B. B., zaradi česar naj bi ravnal nepristransko, ni osnovan. Toženka s takšnim pritožbenim zatrjevanjem z ničemer ne izkaže, da v posledici (predhodne) seznanjenosti z mnenjem izvedenec C. C. dane naloge ni opravil.¹⁷ Upoštevajoč naravo dela izvedenca, ki se pri izdelavi svojega mnenja neizbežno seznani s celotnim spisom - torej tudi obstojem in vsebino predhodno izdelanih izvedenskih mnenj, takšen očitek ne vzdrži resne presoje. Kot je pritožbeno sodišče izpostavilo (že) v zvezi s prepozno podanimi (a vseeno upoštevanimi) pripombami na C. C. mnenje, tudi te niso uspele vzpostaviti dvoma v njegovo strokovnost in pravilnost.

19Nadalje toženka sodišču očita še, da je nepravilno ugotovilo dejansko stanje ter pri tem neupravičeno uporabilo načelo prostega preudarka. Ponovno zatrjuje, da škoda ni nastala oziroma je (vsaj) bistveno manjša od ugotovljene. Dokazna ocena sodišča je v glavnem povzemanje ugotovitev izvedenca B. B., pri čemer se nepravilno opira tudi na strokovno mnenje F. (ki ni dokaz). Nasprotno pa ne upošteva dejstva, da javne listine (uradne evidence Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), razlik med evidentirano in dejansko sečnjo ne izkazujejo.¹⁸ Tudi ti pritožbeni očitki so neutemeljeni. Sodišče je ustrezno uporabilo prosti preudarek (po prvem odstavku 216. člena ZPP), njegovo uporabo pa je korektno pojasnilo v 28. točki obrazložitve izpodbijane odločbe. Ni namreč dvoma, da bi bilo zaradi specifičnosti zadeve, predvsem obsežnega področja in časovne oddaljenosti od nastanka škode, ugotavljanje njene višine povezano z nesorazmernimi težavami in stroški. Iz zgornjih pojasnil jasno izhaja, da je sodišče postopalo pravilno, ko je izpodbijano odločbo oprlo na obravnavani izvedenski mnenji. Dokazna ocena sodišča se tako izkaže kot prepričljiva, skrbna in tehtna, za vsako pravno odločilno dejstvo pa so navedeni jasni razlogi. Navajanje, da škoda ni nastala oziroma da je bistveno manjša in da je dejansko stanje napačno ugotovljeno, je povsem neutemeljeno. Na ponovne (in že odgovorjene¹⁹) očitke glede ZGS pa pritožbeno sodišče še dodaja, da ni bistveno, da neka institucija ni zaznala nepravilnosti pri gospodarjenju z obravnavanimi gozdovi, to namreč ne dokazuje, da kršitve pogodbe o upravljanju z gozdom ni bilo (in posledično toženkine odgovornosti za nastalo škodo). Prav tako pa je potrebno upoštevati, da se skladno z 224. členom ZPP resničnost podatkov javnih evidenc res domneva, vendar pa je takšna domneva izpodbojna.

20Toženka nenazadnje opozarja na nepravilno uporabo materialnega prava, zlasti zmotno uporabo pravnih aktov ter pravil stroke. Njeni očitki so neosnovani. Pritožbeno sodišče se do njih niti ne more podrobneje opredeliti, saj toženka v pritožbi zgolj obsežno našteva pravne akte, ki naj bi jih sodišče uporabilo, pri čemer pa ne specificira, katere njihove določbe naj bi napačno tolmačilo.

21Glede na celovito ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabo materialnega prava in izostanek tako zatrjevanih procesnih kršitev, kot tistih na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča potrdilo (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

22Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, prav tako tožnica sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).

¹ Gre za obsežno območje (3.600 ha) nepremičnin, ki so v 95% sestavljene iz gozdnih zemljišč.
² Za škodni postavki podcenjene sortimentacije posekanega lesa in ne obračunanega lesa zaradi neskladja tarif je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.
³ V nadaljevanju sodišče.
⁴ Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
⁵ Glej točke 17. do 21. obrazložitve odločbe.
⁶ Pripombe zoper njegovo mnenje so po vsebini dejansko predstavljale pripombe na B. B. mnenje.
⁷ Sodišče je jasno obrazložilo, da v zvezi z pripombami, podanimi na mnenje B. B., za presečni datum šteje 24. 12. 2018, po katerem so podane pripombe iz zgoraj navedenih razlogov prepozne. V zvezi s pripombami na mnenje C. C. pa je prav tako obrazložilo, da je toženki rok za podajo pripomb zadostno podaljšalo in ni (opravičljivega) razloga, da bi prepozno podane pripombe upoštevalo.
⁸ Glej točke 43. do 45. obrazložitve odločbe.
⁹ Po prvem odstavku 243. člena ZPP zaslišanje strokovnih pomočnikov tudi sicer ne predstavlja načina ugotavljanja in razjasnjevanja dejstev, za katera je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga.
¹⁰ Iz 26. točke obrazložitve jasno izhaja, da toženka razlogov potrebnosti dodatnega zaslišanja E. E. niti ni konkretizirala, v pritožbi pa se pavšalno sklicuje zgolj na to, da bi moralo sodišče njegovo mnenje (in ugotovitve v korist toženki) bolj upoštevati.
¹¹ Zlasti upoštevajoč, da je bilo vsako izvedensko mnenje upoštevano le v okviru konkretno zastavljenih nalog tega postopka.
¹² Skladno z 11. členom ZPP.
¹³ Glavna obravnava je bila 25. 2. 2022, prepis zvočnega posnetka pa je bil izdan 17. 5. 2022.
¹⁴ Namen izdelave zvočnega prepisa naroka je namreč v tem, da se stranki omogoči podajanje pripomb na morebitno nepravilnost prepisa (tretji odstavek 125. člena ZPP).
¹⁵ Tu opozarja zlasti na 'napako teksaškega strelca', ko torej obstoji dvom v dokazno oceno sodišča, ki temelji na ujemanju med rezultati izvedenca in F., saj je izvedenec s študijo F. predhodno razpolagal in se nanjo oziral.
¹⁶ Do ekonomičnosti postavitve istega izvedenca, preseganja mej zastavljenih nalog in očitka B. B. strokovne usposobljenosti se je opredelilo že zgoraj.
¹⁷ Da je C. C. nalogo opravil je sodišče pojasnilo že v 31. točki obrazložitve odločbe, ko je obrazložilo, da slednja ni bila v natančnem preverjanju vseh predpostavk in izračunov B. B. mnenja.
¹⁸ Tu opozarja zlasti na dejstvo, da nobena od institucij nikoli ni ugotovila nepravilnosti pri upravljanju.
¹⁹ V 33. točki obrazložitve odločbe.