VSL Sklep Cst 273/2023

I. Pritožbeni postopek se nadaljuje.

II. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

O izpodbijani odločbi

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se o prodaji nepremičnine - parcele ID znak 000 odloči tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini 66.000 EUR, varščina pa v višini 6.600 EUR (I. točka izreka). Stečajnemu dolžniku je naložilo, da mora v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti nepremičnino iz I. točke izreka, to je stanovanjsko hišo na naslovu X. in jo izročiti stečajni upraviteljici.

2Kot izhaja iz obrazložitve te odločbe, se je stečajni postopek začel s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja z dne 6. 3. 2018. V tem postopku je sodišče že izdalo tri sklepe o prodaji. Zadnjo odločitev o prodaji je višje sodišče s sklepom Cst 73/2020 razveljavilo in upraviteljičin predlog za prodajo zavrnilo, saj je bila v predlogu in sklepu navedena napačna opr. št. parcele. To je upraviteljica v predlogu za prodajo z dne 10. 3. 2020 popravila. Kot način prodaje je predlagala javno dražbo z zviševanjem izklicne cene, izklicno ceno pa v znesku 80.000 EUR.

3Kot navaja sodišče prve stopnje je sedaj prodajana nepremičnina v naravi stanovanjska hiša na naslovu X., s pripadajočim zemljiščem. Likvidacijska vrednost nepremičnine je 66.700 EUR, tržna pa 83.600 EUR. Kot nadalje izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je imel na tej nepremičnini ločitveno pravico upnik A. A. za terjatev v znesku 55.388,57 EUR z zamudnimi obrestmi od 6. 3. 2018 do plačila, o čemer je sodišče izdalo sklep iz 304. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in upraviteljici naložilo, da upnikovo terjatev prednostno plača iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. To terjatev je upnik A. A. odstopil B. B., ki je s prevzemom postal novi upnik (tretji odstavek 57. člena ZFPPIPP) in o tem obvestil sodišče ter upraviteljico. Sodišče ga je zato pred odločitvijo povprašalo za mnenje o prodaji. Na poziv za mnenje je novi ločitveni upnik sporočil, da soglaša z načinom prodaje, ne pa tudi z izklicno ceno, ki jo je predlagala upraviteljica. Ločitveni upnik je predlagal, da se izklicna cena določi v znesku 66.000 EUR, kolikor je znašala izklicna cena na drugi javni dražbi oziroma v drugem sklepu o prodaji z dne 11. 6. 2019. Sodišče prve stopnje je na podlagi 331. člena ZFPPIPP sprejelo upraviteljičin predlog za prodajo na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene, ki pa jo je določilo v znesku 66.000 EUR, kot je predlagal ločitveni upnik, saj se je pri prvih dveh prodajah pokazalo, da večjega zanimanja za dolžnikovo nepremičnino za višjo ceno ni. Izklicna cena je določena v skladu s 332. členom ZFPPIPP, po katerem pri prvem sklepu o prodaji izklicna cena ne sme biti nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. Po tem sklepu je izklicna cena le malo nižja od likvidacijske vrednosti nepremičnine, sam način prodaje, to je javna dražba z zviševanjem izklicne cene pa zagotavlja, da bo dosežena kupnina takšna, kot so jo ponudniki za dolžnikovo nepremičnino pripravljeni plačati. Glede na predhodne neuspešne poizkuse prodaje se po mnenju sodišča ni smiselno vračati na višjo ceno.

4Sodišče prve stopnje je po navodilih iz sklepa Cst 73/2020 v izpodbijanem sklepu opravilo tudi test sorazmernosti vrednosti dolžnikovega premoženja z njegovimi obveznostmi. V ta namen je od upraviteljice zahtevalo izračun terjatve upnika B. B. z zamudnimi obrestmi od dneva obračuna in podatek o višini stroškov postopka. V predlogu za prodajo je tako upraviteljica zapisala, da od glavnice 55.388,57 EUR do 10. 3. 2020 obračunane zamudne obresti znašajo 8.920,55 EUR, stroški postopka pa bodo po do sedaj znanih podatkih znašali 8.211,53 EUR, kar skupaj presega likvidacijsko vrednost dolžnikove nepremičnine. Sorazmernost prodaje dolžnikovega doma s ciljem poplačila upnika, pa čeprav je ostal en sam upnik, je torej podana.¹

5Nazadnje je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu na upraviteljičin predlog stečajnemu dolžniku ponovno naložilo, da mora izprazniti nepremičnino, tako kot mu to narekuje drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP. Takšno odločitev je sicer že sprejelo v sklepu o prodaji z dne 11. 6. 2019, vendar pa, kot je bilo že navedeno, ta sklep vsebuje napačno številko parcele.

O pritožbi

6Stečajni dolžnik je zoper navedeni sklep vložil pravočasno pritožbo. Sklep sodišča prve stopnje je izpodbijal v celoti iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

7V pritožbi je dolžnik navedel, da je sodišče v izpodbijanem sklepu določilo prenizko izklicno ceno, pri čemer je nekritično sledilo zahtevi novega upnika C. B. Izklicna cena je določena celo nižje od likvidacijske vrednosti, za kar po mnenju dolžnika ni nobenega razloga. Poudaril je, da sodišče na upnikov predlog ni vezano. Upnik je takšno izklicno ceno predlagal zato, ker s takšno kupnino lahko poplača svojo terjatev. Sodišče bi moralo pri odločitvi upoštevati interese vseh upnikov pa tudi interes dolžnika, saj vrednost hiše presega vsoto vseh terjatev upnikov. Dolžnik je v pritožbi nadalje navajal, da je terjatev upnika C. B. sporna, kar izhaja iz zapisnika naroka ter sodbe v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Mariboru v zadevi Pd 239/2016, s katero je sodišče ugotovilo, da je pogodba o vodenju lokala in garancij nična. To dejstvo v času preizkusa terjatev v stečajnem postopku še ni bilo znano. Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti v vseh sodnih postopkih, tudi v stečajnem postopku. Dolžnik je izpodbijal tudi odločitev sodišča, da mora v roku treh mesecev izprazniti hišo in jo izročiti upraviteljici. Z naloženo izpraznitvijo hiše je pahnjen v veliko socialno stisko, ki pa je neupravičena, saj se vodi prodaja hiše zaradi poplačila terjatve upnika C. B., ki pa je sporna. Meni, da bi moralo sodišče postopek prodaje prekiniti do pravnomočne odločitve o postopku Pd 239/2016, saj bo dolžniku v nasprotnem primeru nastala velika nepopravljiva škoda.

Pritožbeni postopek

8Pritožbeno sodišče je v tej zadevi s sklepom Cst 379/2020 z dne 14. 10. 2019 pritožbeni postopek prekinilo zaradi vložitve zahteve za oceno ustavnosti. V zahtevi za presojo ustavnosti je izpodbijalo določbo drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP, saj je menilo, da je v nasprotju z 14. in 23. členom Ustave RS. O navedeni zahtevi za oceno ustavnosti je Ustavno sodišče odločilo s sklepom št. U-I-459/20-8 z dne 7. 9. 2023. Zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP je zavrglo. S tem so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje prekinjenega pritožbenega postopka (156. člen Ustave RS).

9Pritožba ni utemeljena.

Glede izklicne cene

10V zvezi z izklicno ceno, določeno v višini 66.000 EUR je, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo, da izklicna cena ni bila določena prenizko. Sodišče je namreč že izdalo dva sklepa o prodaji ter pri prvem sklepu o prodaji z dne 27. 2. 2019 izhodiščno ceno določilo v višini 80.000 EUR, vendar pa zbiranje ponudb z navedeno izklicno ceno ni bilo uspešno. V sklepu o prodaji prvi dodatni z dne 11. 6. 2019 je sodišče odločilo, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, izklicna cena pa je bila določena v višini 66.000 EUR. Tudi javna dražba ni bila uspešna. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je pri prvih dveh prodajah izkazalo, da večjega zanimanja za dolžnikovo nepremičnino za višjo ceno ni. Glede na predhodne neuspešne poskuse prodaje se, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, ni smiselno vračati na višjo izklicno ceno. V kolikor pa bi se izkazalo, da je trenutno na trgu več zanimanja za nakup dolžnikove nepremičnine, odločitev o prodaji na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene omogoča, da se sklene pogodba o prodaji nepremičnine z dražiteljem, ki ponudil višjo ceno od izklicne oziroma ki je sprejme najvišjo ceno.

Glede terjatve upnika A. A.

11Pritožbeno sodišče ne more pritrditi niti pritožbeni navedbi, da je terjatev upnika A. A. do dolžnika sporna. A. A. je namreč v tem stečajnem postopku zoper dolžnika prijavil terjatev z glavnico v višini 34.347,94 EUR ter z obrestmi in stroški v skupnem znesku 53.114,66 EUR ter z glavnico v višini 1.947,34 EUR, ki skupaj z obrestmi in stroški znaša 2.273, 91 EUR, zavarovano z ločitveno pravico na nepremičnini stečajnega dolžnika, ki je predmet prodaje v tem postopku. Terjatev je bila s strani stečajne upraviteljice prerekana, kot izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 5. 10. 2018 (PD 35). Iz sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 25. 9. 2018 (PD 33) nadalje izhaja, da je sodišče stečajno upraviteljico napotilo, da mora v mesecu dni po objavi tega sklepa uveljavljati zahtevek glede prerekanih terjatev in ločitvenih pravic upnika A. A. iz končnega seznama preizkušenih terjatev pod zaporedno številko 8.

12S pravnomočnim sklepom o priznanju zavarovane terjatve in ločitvene pravice z dne 9. 11. 2018 (PD 41) je nato sodišče ugotovilo, da sta priznani terjatev upnika A. A. v skupnem znesku 55.388,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 3. 2018 do plačila in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev na nepremičnini z ID znakom 000 ter upraviteljici naložilo, da upnikovo terjatev prednostno plača iz tega premoženja. Iz razlogov navedenega sklepa izhaja, da bi morala upraviteljica v roku meseca dni, ki je začel teči od objave sklepa o preizkusu terjatev (5. 10. 2018) vložiti tožbo na ugotovitev, da ne obstaja prerekana terjatev ter da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja oziroma bi morala predlagati nadaljevanje pravdnega postopka, ki ga je pred začetkom stečajnega postopka začel stečajni dolžnik proti A. A. (spor se je obravnaval v pravdni zadevi opr. št. III P 48/2017). Upraviteljica je tožbo v zadevi III P 48/2017 umaknila. Upnik je z vlogo z dne 10. 10. 2018 predlagal izdajo sklepa na podlagi šestega odstavka 308. člena ZFPPIPP, sodišče pa je po preteku meseca dni izdalo sklep iz 304. člena ZFPPIPP.

13Upnik A. A. je tekom tega stečajnega postopka pravočasno prijavljeno in priznano zavarovano terjatev prenesel na novega upnika B. B. Po tretjem odstavku 57. člena ZFPPIPP je slednji postal novi upnik v tem postopku, o prenosu pa je obvestil sodišče in upraviteljico in prenos tudi dokazal. Sodišče prve stopnje je zato 21. 8. 2020 izdalo še sklep (PD 136), s katerim je ugotovilo, da je bila ločitvena pravica, s katero je bila zavarovana odstopljena terjatev A. A. na dolžnikovi nepremičnini, to je parc. ID znak 000, prenesena na novega upnika B. B.

14Pravila, ki veljajo za izpodbijane ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, so določena v 308. členu ZFPPIPP. Po navedeni določbi velja, da če nihče od tistih, ki so prerekali ločitveno pravico iz prvega odstavka tega člena, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, veljata za priznani (četrti odstavek 308. člena ZFPPIPP).

15Učinek priznanja terjatev izhaja iz določb o prijavi in preizkusu terjatev (59. do 70. člen ZFPPIPP). ZFPPIPP določa, da se o vsaki prijavljeni terjatvi določno izreče upravitelj, in sicer ali jo priznava ali prereka (prvi odstavek 61. člena ZFPPIPP). Po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev upravitelj terjatev, ki jih je priznal, ne more več prerekati (šesti odstavek 61. člena ZFPPIPP). Pravočasno prijavljeno terjatev drugega upnika pa lahko prereka tudi vsak od upnikov (prvi odstavek 63. člena ZFPPIPP). Zanj velja, da po poteku roka za vložitev ugovora o prerekanju terjatve, pravočasno prijavljene terjatve drugega upnika ne more več prerekati (četrti odstavek 63. člena ZFPPIPP). Enako velja tudi za insolventnega dolžnika, če ima v postopku zaradi insolventnosti položaj stranke postopka (drugi v zvezi s prvim odstavkom 64. člena ZFPPIIPP). Takšen položaj ima stečajni dolžnik v postopku osebnega stečaja (385. člen ZFPPIPP).

16O obstoju zavarovane terjatve upnika A. A. (sedaj prenesene na B. B.) je bilo torej že pravnomočno odločeno. Institut pravnomočnosti izključuje vsako nadaljnje razpravljanje o spornem predmetu (ne bis in idem), hkrati pa pomeni vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe.² Upnik se zato lahko zanese, da njegova terjatev v nadaljnjem postopku ne bo več predmet obravnavanja. Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki ne vloži ustrezne tožbe oziroma ne nadaljuje prekinjenega pravdnega postopka, hkrati pa te terjatve in ločitve ne prereka nihče od upnikov, kot tudi ne insolventni dolžnik sam, je torej materialna procesna dispozicija (kot izraz razpolaganja z zahtevkom). Zagotavlja, da je o terjatvi, zavarovani z ločitveno pravico, odločeno z učinkom pravnomočnosti brez predhodnega vsebinskega obravnavanja.³ Pravnomočni sklep o priznanju zavarovane terjatve in ločitvene pravice z dne 9. 11. 2018 ima torej enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njunega obstoja. Dolžnik zato nima prav ko trdi, da je terjatev upnika A. A. sporna.

17Dolžnik se nadalje neutemeljeno sklicuje na odločbo Delovnega sodišča v Mariboru Pd 239/2016 z dne 20. 9. 2019⁴. V tej zadevi je delovno sodišče odločalo o obstoju terjatve tožeče stranke D. do tožene stranke (E. E. ter dolžnika) in pravnomočno ugotovilo, da ta terjatev ne obstoji. To terjatev je družba D. prijavila v stečajnem postopku zoper dolžnika (prvi dodatni končni seznam preizkušenih terjatev z dne 17. 3. 2019 - PD 63) na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa Pogodbe o vodenju lokala in garanciji v skupnem znesku terjatve 20.709,53 EUR (prijava terjatve z dne 16. 7. 2018 - PD 20). Ne gre torej za isto terjatev, ki je bila priznana A. A. kot posledica nevložitve tožbe oziroma nenadaljevanja postopka v zadevi P 48/2017. Pri tem je iz rednega izpiska iz zemljiške knjige v spisu razvidno, da je bila hipoteka na dolžnikovi nepremičnini vknjižena v zemljiško knjigo na podlagi notarskega zapisa hipotekarne posojilne pogodbe s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini.

18Ugotovitev delovnega sodišča, da je Pogodba o vodenju lokala in garanciji nična, ne predstavlja dejanske ugotovitve, temveč gre za pravno presojo sodišča v konkretni zadevi. Učinki odločbe v delovnem sporu se torej ne raztezajo na ugotovitev o obstoju terjatve A. A. zoper dolžnika. Presoja delovnega sodišča glede obstoja določene terjatve tudi ni podlaga za ponoven preizkus druge terjatve v stečajnem postopku. Ker je bilo o obstoju terjatve A. A. zoper dolžnika že odločeno z učinkom pravnomočnosti, dolžnik tudi s sklicevanje na ničnost ne more uspeti. Ta bi se namreč lahko ugotavljala zgolj v postopku preizkusa terjatev oziroma v nadaljnjem pravdnem postopku, ki pa ni bil začet oziroma nadaljevan. O obstoju terjatve A. A. zoper stečajnega dolžnika (sedaj preneseni na C. B.) zato iz navedenih razlogov ni dopustno ponovno odločati.

Glede izpraznitve nepremičnine

19Stečajni dolžnik nazadnje izpodbija še odločitev sodišča prve stopnje v delu, ki mu nalaga, da mora v treh mesecih izprazniti hišo ter jo izročiti stečajni upraviteljici. V zvezi z navedenim pove zgolj to, da je z naloženo izpraznitvijo pahnjen v veliko socialno stisko. Sklicuje se na zatrjevano spornost terjatve A. A. ter predlaga prekinitev postopka prodaje do pravnomočne odločitve v postopku pred delovnim sodiščem.

20Kot izhaja iz že povedanega, je sodba delovnega sodišča tekom tega časa že postala pravnomočna, kar pa ne vpliva na odločitev v tej zadevi. Odločitev delovnega sodišča se namreč ne nanaša na terjatev A. A. zoper dolžnika v skupnem znesku 55.388,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 3. 2018 do plačila.

21Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP s sklepom U-I-459/20-8 z dne 7. 9. 2023 sklenilo, da se zahteva zavrže. To pa pomeni, da je v tem postopku potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP, po kateri mora sodišče v primeru, če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, s sklepom o prodaji naložiti dolžniku, da izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Izpraznitev stanovanjske hiše ali stanovanja je zato v stečajnem postopku naložena dolžniku s sklepom o prodaji, s katerim mu je hkrati določen trimesečni zakonski rok⁵ za izselitev. Kot je navedlo Ustavno sodišče v odločbi U-I-21/16 z dne 5. 12. 2018, so cilji izvršilnega postopka drugačni od ciljev stečajnega postopka, kar se odraža v različnih položajih upnika in dolžnika v teh postopkih. Izvršba se vodi samo na posamezni predmet oziroma pravico, med tem ko je v stečajnem postopku predmet poplačila vse dolžnikovo premoženje. Stečajni dolžnik je zato moral že vse od začetka stečajnega postopka računati s tem, da bo v tem postopku unovčeno vse njegovo premoženje, ki predstavlja stečajno maso. Prav tako je od začetka postopka prodaje nepremičnine moral računati s tem, da bo treba nepremičnino izprazniti. V konkretnem primeru je tako treba upoštevati tudi, da je od začetka stečajnega postopka dejansko minilo že pet let in pol, od začetka postopka prodaje dolžnikove nepremičnine pa štiri leta in pol.⁶

22Pravnomočni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo, skupaj z dolžnikom ali, ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (tretji odstavek 395. člena ZFPPIPP). Izpodbijana odločba predstavlja tako (šele) izvršilni naslov, katerega izvršitev bo predmet nadaljnjega postopka, v katerem je dopustno varstvo dolžnikovega položaja ob smiselni uporabi določb ZIZ ter upoštevaje posebnosti postopka pravnomočno začetega osebnega stečaja.⁷

23Uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ Sklep o odpustu obveznosti dolžniku je bil že izdan 14. 10. 2020. Dolžnik ima od premoženja le še vozilo Kio, staro 18 let, v vrednosti 1.200,00 EUR.
² Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-685/05 z dne 6. 11. 2008 (12. točka obrazložitve) ter Up-893/16-27, U-I-194/16-8 z dne 20. 4. 2017 (tč. 16. obrazložitve).
³ Primerjajo sklep Pdp 814/2016.
⁴ Sodba Delovnega sodišča v Mariboru Pd 239/2016 z dne 20. 9. 2019 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 112/2020 z dne 14. 5. 2020.
⁵ Tako odločbe Cst 145/2013, Cst 414/2016, Cst 463/2016, Cst 521/2016, Cst 498/2018, Cst 158/2019 ter Cst 185/2020.
⁶ Stečajni postopek se je na predlog dolžnika začel marca 2018, prodaja dolžnikove nepremičnine pa februarja 2019.
⁷ Tako sklep št. U-I-459/20 z dne 7. 9. 2020, točka 5 obrazložitve.