304. člen ZFPPIPP

Ničnost učinkuje ex tunc ter učinkuje zoper vse, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da nična terjatev (in z njo povezana ločitvena pravica) ne more biti predmet prenosa na novega upnika.

Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki ne vloži ustrezne tožbe oziroma ne nadaljuje prekinjenega pravdnega postopka, hkrati pa te terjatve in ločitvene pravice ne prereka nihče od upnikov, kot tudi ne insolventni dolžnik sam, je torej materialna procesna dispozicija strank. Zagotavlja, da je o terjatvi, zavarovani z ločitveno pravico, odločeno z učinkom pravnomočnosti brez predhodnega vsebinskega obravnavanja.

Premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, mora biti v prijavi terjatve določno opredeljeno. Notarski zapis pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje, na katere so se sklicevali upniki v prijavah terjatev in ločitvenih pravic, nimajo moči neposredno izvršljivih listin, zato ne predstavljajo izvršilnega naslova. V zakonu ni podlage za stališče, da kvaliteta pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni enaka drugim listinam, ki jim zakon priznava lastnost izvršilnega naslova.

Prav ima pritožba, da bi sodišče prve stopnje moralo v skladu z 69. členom in 70. členom ZFPPIPP pozvati upravitelja, da predloži tudi končni drugi dodatni seznam preizkušenih terjatev in ga v skladu s 6. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP objaviti na spletnih straneh AJPES-a. Način postopanja prvostopenjskega sodišča, da šteje osnovni seznam za končni seznam, objava osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa tako postane objava končnega seznama preizkušenih terjatev, predstavlja po oceni pritožbenega sodišča kršitev postopkovnih določb ZFPPIPP, in sicer 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP. Vendar gre za relativno kršitev postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Navedeni postopek prvostopenjskega sodišča sicer vpliva na preglednost elektronskega spisa, vendar ne do te mere, da sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti. Čeprav ni videti razumnega razloga za odstop prvostopenjskega sodišča od določb 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP, je pri odločitvi pritožbenega sodišča prevagala ocena, da se iz izreka in obrazl

Pogoj za izdajo sklepa iz 304. člena ZFPPIPP je, da sta priznani terjatev in ločitvena pravica. Le tedaj se lahko dolžniku (upravitelju) naloži prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

Če sta zavarovana terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, priznani, sodišče v izreku sklepa o preizkusu terjatev med drugim ugotovi, da sta terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, priznani, ter naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Upnica pa bo svoj zahtevek na izročitev premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, na ugotovitev, da je pridobila lastninsko pravico na tem premoženju in na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice v korist izločitvene upnice lahko uveljavljala s tožbo v pravdnem postopku.

Sodišče v stečajnem postopku ne priznava ali prereka terjatev, temveč se o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah izjavi stečajni upravitelj kot edini pristojni za take odločitve. Zato je pomembno vprašanje, kdaj je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico na spornem parkirišču, saj je od tega odvisno, kdo ima „močnejšo pravico“, kot se je izrazilo sodišče prve stopnje. Premoženje, ki je predmet zavarovanja, je del stečajne mase, ki jo proda stečajni upravitelj in po izdaji sklepa o prednostni razdelitvi poplača ločitvenega upnika. Sporna nepremičnina – parkirišče – pa ni del stečajne mase, saj ne gre za premoženje stečajnega dolžnika, zato je pravilna ugotovitev, da na tem premoženju ne obstaja ločitvena pravica, ki bi v stečajnem postopku nad nelastnikom nepremičnine upravičevala prednostno poplačilo upnikove terjatve, torej terjatve tožene stranke, iz določenega premoženja stečajnega dolžnika. Izvršilno sodišče preverja le pravočasnost prijave terjatve in ločitvene pravice, ne spušča pa se v veljavnost nastanka ločitvene pravice. To je stvar pravdnega postopka, ki teče zaradi prerekanja ločitvene pravice v stečajnem postopku in napotitve na

Že v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev je upraviteljica jasno navedla, da izločitveno pravico priznava. Ali je izločitveno pravico smela priznati ali ne, ne more biti predmet pritožbenega preizkusa. Izjava o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah je v pristojnosti upravitelja in sodišče vanjo ne sme posegati. ZFPPIPP pa upnikom daje možnost, da če menijo, da prijavljena terjatev ali pravica ne obstaja, vložijo ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice. Pravni interes za vložitev ugovora o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic daje že zakon; dejstvo, da je upniku priznana terjatev in ločitvena pravica, tega pravnega interesa ne odvzema. Upraviteljica je priznala izločitveno pravico, prerekal pa je tudi ni nobeden od upnikov, zato gre za priznano izločitveno pravico. Iz tega pa tudi izhaja, da ne gre za premoženje stečajnega dolžnika, zato upraviteljici ni mogoče naložiti prodaje premoženja v deležu, ki stečajnemu dolžniku ne pripada, posledično seveda tudi ne poplačila upnikov. Zato, ker ločitvena pravica ne obstaja na delu nepremičnin, ki niso v lasti stečajnega dolžnika, to še ne pomeni, d

Drži pritožbeni očitek, da iz zemljiške knjige ni razvidno, da bi bil ID znak 000 kakorkoli povezan z nepremičninami, na katerih je upniku priznana ločitvena pravica. Take številke pritožbeno sodišče pri pregledu zemljiškoknjižnih izpiskov za omenjene nepremičnine ni našlo. Zato je sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic v izpodbijani 2. točki izreka glede ID znaka 000 razveljavilo.

Glede navadnih oziroma nezavarovanih terjatev (torej terjatev, ki niso zavarovane z ločitveno pravico), ni potrebno, da bi bile posamično navedene v sklepu o preizkusu terjatev, temveč se sodišče pri tem sklicuje na končni seznam preizkušenih terjatev.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo priznanje pogojne ločitvene pravice, s katero naj bi bila zavarovana terjatev na nepremičninah, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa. Pri tem pa prvostopenjsko sodišče z ničemer ni opredelilo, na kakšen pogoj naj bi bila vezana ločitvena pravica upnika. Obrazložitev izpodbijanega sklepa se v tem delu zgolj sklicuje na zakonsko določilo prvega odstavka 304. člena ZFPPIPP. Ta zakonska podlaga pa ne daje nobenega odgovora v smeri omejitve priznanja ločitvene pravice kot jo je prvostopenjsko sodišče opredelilo v izpodbijanem delu sklepa.

V stečajnem postopku terjatev tožeče stranke iz naslova stroškov tega postopka že priznana, kar pomeni, da ima tožeča stranka za plačilo pravdnih stroškov že izvršilni naslov, na podlagi katerega bo lahko izposlovala plačilo stroškov. Ponovno odločanje o istem ni dopustno.

Upravičena je pritožbena kritika, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustaviti, vendar pa ne za nazaj, to je z dnem začetka stečajnega postopka.

Določilo 308. člena ZFPPIPP samo po sebi še ne predstavlja (zadostne) podlage za vložitev ugotovitvene tožbe. Za to je potrebna še napotitev, vsebovana v sklepu o preizkusu terjatev. Če bi v tem primeru upravitelj, glede na to, da ni bil napoten na vložitev tožbe, tožbo v skladu s 308. členom ZFPPIPP vseeno vložil, bi pravdno sodišče takšno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa moralo zavreči.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v 132. čl. ureja vpliv začetka stečajnega postopka na postopke izvršbe ali zavarovanja, ki so v teku, v obravnavanem primeru pa ne gre za takšen postopek zavarovanja. Zato se vprašanje, ali je upnik na podlagi vpisa zastavne pravice v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah, pridobil ločitveno pravico, ne bo presojalo v predmetnem postopku zavarovanja, ampak v stečajnem postopku na podlagi ustrezne upnikove prijave terjatve in ločitvene pravice.

ZFPPIPP določa posebno pravilo glede ugotovitve neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu. Navedeno torej velja tudi v primeru, ko je prijavljena zapadla terjatev, ki izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj ta predstavlja izvršilni naslov.