VSRS Sklep II DoR 272/2023

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku zaradi ugotovitve očetovstva in določitve preživnine z delnim sklepom ugotovilo, da je prvi nasprotni udeleženec (v nadaljevanju nasprotni udeleženec) oče predlagateljice.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo delni sklep sodišča prve stopnje.

3Nasprotni udeleženec predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje v obravnavanem primeru, da je začel teči uzakonjen subjektivni 5 letni rok za vložitev predloga za ugotovitev očetovstva, v primeru, če je otrok za pravno pomembne okoliščine vedel že pred njegovo uveljavitvijo, šele od uveljavitve Družinskega zakonika oziroma, ali predstavlja takšno stališče tudi kršitev 122. člena Družinskega zakonika ter 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije?

- Ali je stališče, kot sta ga zavzeli sodišči prve in druge stopnje, da je pričel teči uzakonjen subjektivni petletni rok za vložitev predloga za ugotovitev očetovstva, če je otrok za pravno pomembne okoliščine vedel že pred njegovo uveljavitvijo, šele z uveljavitvijo DZ, skladno z metodo praktične konkordance?

- Ali je stališče, kot sta ga v obravnavanem primeru zavzeli sodišči obeh stopenj, da predlagateljica ni imela dejanskih / realnih možnosti, da bi vložila tožbo za ugotovitev očetovstva, arbitrarno odločanje sodišča, ki obenem povsem neupravičeno privilegira predlagateljico nasproti prvemu nasprotnemu udeležencu in posledično kršitev 14. in 22. člena Ustave RS?

- Ali je pravilno stališče prvega nasprotnega udeleženca, da bi moralo sodišče pri presoji začetka teka petletnega subjektivnega roka za vložitev predloga za ugotovitev očetovstva presojati tudi skrbnost vlagatelja predloga za ugotovitev očetovstva?

- Ali je pravilno stališče, kot sta ga v obravnavanem primeru zavzeli sodišči obeh stopenj, in sicer, da lahko sodišče pri presoji začetka teka petletnega subjektivnega roka za vložitev predloga za ugotovitev očetovstva upošteva tudi dodatne okoliščine na strani predlagatelja, kot na primer težave v medvrstniških odnosih, najstniški problemi, čustvene stiske zaradi neurejenih družinskih odnosov, oziroma ali je takšno postopanje sodišč v nasprotju z določbo 14. in 22. člena Ustave RS?

- Ali je sodišče v obravnavanem primeru storilo procesne kršitve (predvsem določba 243. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), ko v zvezi z vprašanjem sposobnosti otroka, konkretno glede tega »ali je stopnja zrelosti in avtonomnosti pri predlagateljici resnično dosegla takšno raven, da je bila slednja sposobna razčiščevati kompleksno in občutljivo tematiko lastnega izvora šele ob njeni starosti 15 let in treh mesecev«, ni angažiralo sodnega izvedenca ustrezne stroke?

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče je ocenilo, da nasprotni udeleženec ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).