VSL Sodba I Cp 677/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je predkupna pravica, vknjižena v korist tožene stranke oz. njegovih zakonitih dedičev pri nepremičnini z ID znakom 0000 348/3, prenehala (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna izstaviti za zemljiškoknjižni izbris sposobno listino, na podlagi katere brezpogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini z ID znakom 0000 348/3, vknjiži izbris pod ID omejitve ... vknjižene predkupne pravice v njeno korist oz. korist njenih dedičev, v roku 15 dni, sicer bo to listino nadomestila ta sodba (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju: toženec). Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Navaja, da so v sodbi navedeni nepravilni identifikacijski podatki strank. Prvo sodišče je v uvodu sodbe navedlo napačen EMŠO pravdnih strank, prav tako je napačen tudi domnevno njegov EMŠO, naveden v izreku sodbe. Zaradi navedenih nepravilnosti meni, da se sodba ne nanaša nanj in je podana kršitev 324. člena ZPP. Prvemu sodišču očita številne procesne kršitve. Ker mu je bila vročena nepopolna sodba, je podana kršitev 8. točke drugega odst. 339. člena ZPP. Skladno z 97. členom ZPP, bi moralo prvo sodišče zahtevati overjeno pooblastilo tožnice, saj je bil v postopku izražen dvom o njegovi pristnosti. Ker odvetnica tožnice ni imela pooblastila, je kršena tudi 11. točka drugega odst. 339. člena ZPP, prvo sodišče pa bi moralo zahtevati, da se tožnica osebno udeleži vseh postopkov. Ker prvo sodišče ni izvedlo toženčevih predlaganih dokazov, je kršilo 8. člen ZPP. Prvo sodišče tudi ni opravilo glavne obravnave in s tem kršilo 10. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako je ravnalo v nasprotju z 279.c členom ZPP, saj ni imelo njegovega soglasja za to, da po pripravljalnem naroku takoj začne z glavno obravnavo. Vabilo za narok na glavno obravnavo je prejel manj kot 15 dni pred narokom, s čimer je kršen 280. člen ZPP. Ker je izrek sodbe nerazumljiv in se ne nanaša nanj ter v sodbi prihaja do nasprotij med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov in listin in med temi zapisniki in listinami, sta kršeni tudi 14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Sicer pa je bila o tem zahtevku že sklenjena sodna poravnava, zato je bila kršena tudi 12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja še, da je sporna višina odškodnine ter da je sodišče zmotno ugotovilo, da ima parcela 348/3 dostop do javne površine.

3Tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica) je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in priglasila pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Zmotno je pritožbeno prepričanje, da je zaradi napačno navedenih identifikacijskih podatkov strank podana kršitev 324. člena ZPP. Čeprav je prvo sodišče v uvodu sodbe kot EMŠO pravdnih strank navedlo napačni številki, to ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Tožnica je v tožbi kot svoj in toženčev EMŠO navedla drugi številki, kot ju je prvo sodišče nato prepisalo v uvod sodbe. V tem primeru gre za očitno napako v številki, ki je nastala pri pisni izdelavi sodbe in jo sodišče v skladu s 328. členom ZPP lahko kadarkoli popravi s popravnim sklepom.¹ Enako pritožbeno sodišče opredeljuje tudi napako v izreku sodbe, kjer je EMŠO toženca za eno (zadnjo) števko predolg. Zgolj nepravilen EMŠO v izreku sodbe ne pomeni, da je le-ta nerazumljiv in v nasprotju z njeno obrazložitvijo. Nobenega dvoma ni, kdo je bil v tem postopku tožena stranka,² posledično pa so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodba tožencu ni namenjena in je na njegov naslov prišla zaradi napake prvega sodišča. Prav tako na pravilnost sodbe ne vpliva, da je prvo sodišče v uvodu sodbe navedlo naslov, ki ga je tožnica imela v trenutku vložitve tožbe in ne v času izdaje sodbe. Iz zapisnika naroka za glavno obravnavo z dne 26. 9. 2022 sicer izhaja, da se je tožnica tekom postopka preselila na Florido, vendar pa gre tudi pri tej neskladnosti za očitno pisno napako, ki ne vzbuja dvoma v obstoj prave tožeče stranke. Pritožba poskuša ob izpostavljanju opisanih nepravilnosti vzpostaviti dvom v identiteto pravdnih strank, vendar pa gre zgolj za očitne pisne napake, ki ne vplivajo na zakonitost in pravilnost odločbe. Pritožbeno stališče, da sta zaradi zgoraj opisanih nepravilnostih podani tudi kršitvi po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, tako ne zdrži.

6V tretjem odstavku 97. člena ZPP določa, da če sodišče dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo. Ker prvo sodišče tega ni storilo, mu pritožba očita postopkovno kršitev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pooblastilo (priloga A1) vsebuje vse zahtevane podatke.³ Pooblastitelj v pooblastilu navede naslov, na katerem prebiva v trenutku, ko je pooblastilo dano. Morebitne kasnejše spremembe naslova pooblastitelja na veljavnost pooblastila ne vplivajo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da prvo sodišče ni imelo razloga za dvom v pristnost pooblastila, četudi je toženec ves čas postopka opozarjal na nejasnosti glede tožničinega naslova ter zapisa njenega priimka. Sodišče zahteva predložitev overjenega pooblastila, če samo podvomi v pristnost pooblastila in ne že, kadar to predlaga nasprotna stranka. Ker je torej pooblastilo veljavno, ni kršena 11. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem v zvezi pritožbeno sodišče pripominja, da se na kršitev 11. točke lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik, saj je smisel te točke varstvo nepravilno zastopanih.⁴

7Prvo sodišče je pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo (v nadaljevanju narok) sprva razpisalo za dne 5. 9. 2022 ter nanj stranki pravilno vabilo. Vabilo na narok je bilo tožencu s fikcijo vročeno dne 9. 7. 2022. Ker je toženec opravičil svojo odsotnost z naroka, je prvo sodišče narok prestavilo na dne 26. 9. 2022. Vabilo na nov narok je bilo tožniku s fikcijo vročeno dne 22. 9. 2022. Držijo pritožbene navedbe, da od toženčevega prejema vabila do naroka ni minilo vsaj 15 dni, kot to določa drugi odstavek 280. člena ZPP. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da je rok 15 dni postavljen z namenom, da stranki pravočasno prejmeta vabilo, s čimer se jima zagotavlja čas za pripravo na obravnavo ter morebitno uveljavljanje svojih pravic z ustreznimi procesnimi dejanji.⁵ Sodna praksa vidi v neupoštevanju časa za pripravo na obravnavo kršitev iz 8. točke 339. člena ZPP, vendar ne, če se je stranka kljub temu naroka udeležila – sicer pa je ta kršitev relativnega značaja.⁶ V predmetni zadevi gre upoštevati, da je bil toženec že od dne 9. 7. 2022 seznanjen, da bo prvo sodišče v zadevi opravilo narok, ki je bil nato prestavljen iz razlogov na strani toženca. Vabilo na nov (prestavljen) narok tožencu resda ni bilo vročeno pravočasno, vendar se je kljub nepravilnemu vabljenju toženec naroka udeležil in po presoji pritožbenega sodišča za pripravo nanj imel tudi dovolj časa. Skladno z ustaljenim stališčem sodne prakse tako ni podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8Zmotno je pritožbeno zavzemanje, da je prvo sodišče storilo kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženčeva laična razlaga 279.c člena ZPP je namreč materialnopravno zmotna, saj je prvo sodišče glavno obravnavo opravilo skladno z določili ZPP. Pritožbeno sodišče je ob pregledu spisa ugotovilo, da je prvo sodišče toženca z istim vabilom vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. V vabilu je ustrezno navedlo, da bo sodišče, če stranki na pripravljalnem naroku ne skleneta sodne poravnave, lahko takoj začelo glavno obravnavo (peti odstavek 279.c člena ZPP). Če prvo sodišče vabi stranki na pripravljalni narok in hkrati z istim vabilom tudi na narok za glavno obravnavo, za začetek glavne obravnave takoj po pripravljalnem naroku ne potrebuje izrecnega soglasja strank. Prvo sodišče je skladno z zakonom po neuspešnem pripravljalnem naroku takoj opravilo glavno obravnavo, pri čemer pa morebitno nestrinjanje toženca s takšnim postopanjem prvega sodišča ne pomeni v pritožbi zatrjevane kršitve.

9Pritožba prvemu sodišču očita tudi kršitev 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po oceni pritožbenega sodišča pritožba v tem delu verjetno meri na dejstvo, da je bila predkupna pravica dogovorjena s sodno poravnavo N 325/1994, zaradi česar naj prvo sodišče o njej ne bi smelo več odločati. V citirani sodni poravnavi je bila na nepremičnini z ID znakom 0000 348/3, dogovorjena predkupna pravica v korist toženca in njegovih zakonitih dedičev. Kot je pravilno upoštevalo prvo sodišče, ima sodna poravnava naravo pogodbe, zato se za predkupno pravico, dogovorjeno z njo, uporabljajo določbe o pogodbeni predkupni pravici. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da morajo stranke pri sklepanju sodne poravnave spoštovati veljavno pravo. Skladno z določbami OZ, je pogodbena predkupna pravica po svoji pravni naravi trajajoča pravica, vendar ne more trajati neomejeno. Bistven element pogodbe, s katero je predkupna pravica ustanovljena, je tudi določitev njenega časa trajanja.⁷ Če stranki v sodni poravnavi (pogodbi) časa trajanja predkupne pravice ne določita, skladno s 511. členom OZ slednja preneha 5 let po sklenitvi sodne poravnave (pogodbe). Ker v obravnavani sodni poravnavi stranki nista določili časa trajanja predkupne pravice, se morata zavedati, da je njeno trajanje kljub temu omejeno, in sicer na 5 let. Ne glede na voljo, ki sta jo stranki imeli ob sklepanju sodne poravnave, vsebina le-te ne more iti preko kogentnih določb materialnega prava. V predmetnem postopku je prvo sodišče odločalo o prenehanju predkupne pravice, s čimer ni poseglo v vsebino sodne poravnave niti ni obravnavalo že rešene zadeve. Kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

10Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da sodišče v nasprotju z 8. členom ZPP ni izvedlo toženčevih predlaganih dokazov. Prvo sodišče izvede le tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev. Ker je bilo v zadevi bistveno vprašanje materialnega prava, je prvo sodišče v tč. 5 obrazložitve sodbe ustrezno pojasnilo, zakaj predlaganih dokazov toženca ni izvedlo.

11Prvo sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku ter ugotovilo, da je predkupna pravica prenehala. Pritožbeno sodišče se, v izogib ponavljanju, sklicuje na pravilne razloge izpodbijane sodbe. Ker je prvo sodišče ugotavljalo, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za izbris predkupne pravice, vprašanje o dostopu parcele 348/3 do javne površine ni pravno pomembno, prvo sodišče pa ga zato niti ni ugotavljalo. Pritožbene navedbe v zvezi s slednjim so torej brezpredmetne. Prav tako je zmotno pritožbeno stališče glede višine odškodnine, saj slednja sploh ni predmet tožbenega zahtevka. Če pa se toženec ne strinja z ocenjeno vrednostjo spora, bi moral to uveljavljati že v postopku na prvi stopnji in ne šele v pritožbi, saj gre v tem primeru za neupoštevno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).

12Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo prvega sodišča (353. člen ZPP).

13Toženec pritožbenih stroškov ni priglasil. Tožnica z odgovorom na pritožbo ni bistveno pripomogla k odločitvi o pritožbi, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).

¹ Povzeto po L. Ude v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 199
² Oseba, v korist katere je v Zemljiški knjigi vpisana predkupna pravica.
³ Pooblastilo vsebuje osebne podatke pooblastiteljice, njen podpis ter datum.
⁴ Povzeto po J. Zobec v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga str. 305.
⁵ Tako tudi VSRS sklep II Ips 634/2005, z dne 20. 12. 2007.
⁶ Povzeto po J. Zobec v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga str. 296.
⁷ Povzeto po M. Juhart v Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga str. 314 in 315.