97. člen ZPP

Stališče, da je pooblastilo, ki je predloženo v fotokopiji namesto v izvirniku, nepopolno, je bilo preseženo z odločbo Ustavnega sodišča Up-648/09 z dne 14. 6. 2012. V navedeni odločbi je Ustavno sodišče kot očitno napačno označilo dotedanjo sodno prakso, po kateri se je za popolno štelo le pooblastilo, predloženo v izvirniku, ne pa tudi pooblastilo v fotokopiji. Pri pooblastilu, predloženem v fotokopiji, se lahko pogosteje kot pri izvirniku pojavi dvom o njegovi pristnosti. Ustavno sodišče je pojasnilo, da je sodnikovi presoji prepuščeno, ali bo preveril obstoj in pristnost pooblastila, predloženega v fotokopiji, tako da bo zahteval predložitev izvirnika ali overjenega pooblastila. Vendar pa po prepričanju pritožbenega sodišča takšna presoja ne sme biti arbitrarna, temveč mora biti razumno utemeljena in ustrezno obrazložena. Če sodišče ne sprejme kopije pooblastila in zahteva predložitev izvirnika oziroma overjenega pooblastila, zlasti pa če na domnevno nepristnost pooblastila navezuje za stranko neugodne procesne posledice, mora svojo odločitev ustrezno utemeljiti.

Ker v obravnavani sodni poravnavi stranki nista določili časa trajanja predkupne pravice, je njeno trajanje kljub temu omejeno, in sicer na 5 let od sklenitve sodne poravnave (511. člen OZ). Ne glede na voljo, ki sta jo stranki imeli ob sklepanju sodne poravnave, vsebina le-te ne more iti preko kogentnih določb materialnega prava.

Sodišče mora v okviru raziskovalne dolžnosti in dolžnosti zavarovanja interesov nemočne osebe slišati tudi osebe, ki se potegujejo za skrbništvo (četudi nimajo tovrstnega zahtevka oziroma pravice to zahtevati), predvsem bližnje sorodnike. Če sodišče dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo. Obravnavani primer je tipična situacija, ko je pooblastilo dvomljivo. Sodišče je ravnalo prav, ko je nasprotno udeleženko zaslišalo na naroku, kjer se je prepričalo, da nasprotna udeleženka nima celovitega uvida v dogajanje okoli sebe.

Tudi odvetnik, ki je na podlagi ZBPP določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči z odločbo BPP, mora ob prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo za zastopanje, ki ga poda upravičenec do brezplačne pravne pomoči. Čeprav sodna praksa ni povsem enotna, je pravno sprejemljivo le stališče, da odločba o BPP ne nadomesti strankinega pooblastila odvetniku za brezplačno zastopanje. Odvetnik, ki je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen z upravno odločbo BPP, je dolžan predložiti pooblastilo, saj upravna določba ne nadomešča pooblastila odvetniku. Prosilcu daje le možnost, da odvetnika brezplačno pooblasti za zastopanje v konkretni zadevi. V kolikor ni pisnega pooblastila stranke odvetniku, ki je določen z odločbo BPP, njegova procesna dejanja pravno niso učinkovita. Takšno procesno izhodišče je potrebno upoštevati tudi v obravnavani zadevi.

Pooblaščenec tožeče stranke ni predložil pooblastila za zastopanje v tem postopku upravnega spora skladno s pozivom sodišča do poteka roka, ki ga je določilo sodišče. Pooblaščenec torej ni izkazal, da bi imel pisno pooblastilo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, zato je sodišče tožbo zavrglo.

Sodišče ugotavlja, da domnevni pooblaščenec tožeče stranke ni sledil pozivu sodišča iz dopisa in dvomov sodišča v pristnost pooblastila ni odpravil do poteka roka, ki ga je določilo sodišče, niti kasneje do izdaje tega sklepa. Pooblaščenec se s pisnim pooblastilom torej ni izkazal. Obstoj veljavnega pooblastila za tožbo je procesna predpostavka za obravnavanje tožbe, ki se upošteva po uradni dolžnosti, zato je sodišče skladno s četrtim odstavkom 98. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 31. člena2 ZUS-1, tožbo zavrglo.

To kar je tožena stranka predložila, ni original pooblastila. Novo pooblastilo je bilo prepozno in tudi ni opremljeno s pojasnilom, da gre za obnovo postopka. Pri tem je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da mora biti vloženo v roku 30 dni od takrat, ko se je stranka seznanila z novimi dejstvi in dokazi in to je od vročitve drugostopenjske odločbe. S predmetno odločitvijo sodišče prve stopnje ni vzelo stranki dostopa do sodišča, saj jo je korektno in pravilno pozvalo, da predloži original listine, katero je predložila v fotokopiji. Zato ni kršena njena pravica do sodnega varstva po 23. in 25. členu Ustave RS ali 6. in 8. členu EKČP.

Sposobnost podeliti pravdno pooblastilo je del procesne sposobnosti, zato lahko veljavno pooblastilo podeli le polno procesno sposobna fizična oseba. Procesno dejanje (sposobnost dodeliti pooblastilo za vložitev tožbe) procesno nesposobne stranke je sicer načeloma odpravljivo. Procesno nesposobni stranki se postavi zakoniti zastopnik (izjemoma začasni zastopnik), ki odobri predhodno pravdna dejanja procesno nesposobne stranke.

Ker domnevna pooblaščenka tožeče stranke skladno s pozivom sodišča overjenega pooblastila ni predložila, se s pisnim pooblastilom ni izkazala. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi četrtega odstavka 98. člena ZPP zavrglo.

Odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči ne more nadomestiti pooblastila stranke oziroma pooblastitelja, saj je upoštevaje določila 94. in 97. člena ZPP izključno le stranka tista, ki lahko (ali pa tudi ne) podeli pooblastilo za zastopanje odvetniku. Glede na to, da je bila z odločbo Bpp tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe in da je tožnik dal odvetniku splošno odvetniško pooblastilo za zastopanje, ki vključuje tudi prevzem odločb, je tožena stranka pravilno presodila, da je bila drugostopna sodna odločba pravilno vročena tožnikovemu odvetniku, ne pa samemu tožniku. Zato je po presoji sodišča v konkretnem primeru tožena stranka pravilno in v okviru svojih zakonskih pristojnosti ocenila, da tožnik v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh in s tem tudi ne izpolnjuje pogoja iz 1. odstavka 24. člena ZBPP.

Ker se je sodišču prve stopnje vzbudil dvom v pristnost pooblastila, je tožnika pozvalo, da bodisi odobri vsa opravljena dejanja bodisi predloži overjeno pooblastilo, za kar je imelo podlago v določbi tretjega odstavka 97. člena ZPP. Dejstvo, da je tožnik že nekaj časa v bolnici, ni ovira za predložitev zahtevanega notarsko overjenega pooblastila, saj lahko notar podpis osebe overi tudi v bolnici.

Morebitni ustni dogovor v zvezi s spremembo v izvršilnem naslovu opredeljene višine preživnine, četudi bi obstajal, ne bi imel pravnega učinka (smiselna uporaba 130a. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Učinkovanje načela neposrednosti v izvršilnem postopku je prilagojeno namenu in ciljem tega postopka. Sodišče opravi narok, če tako določa zakon oziroma, če oceni, da je potreben (29.a člen ZIZ). Pravica stranke do izvedbe vseh predlaganih dokazov ni absolutna in zato sodišče v skladu z določbo 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi. Sodišče tako lahko zavrne nepotrebne oziroma nerelevantne dokaze, s katerimi bi se dokazovale trditve o dejstvih, ki niso pravno odločilna oziroma pravno relevantna in tudi ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča prve stopnje. Dolžnik pa nima pravnega interesa za ugotavljanje prave volje upnika.

Le če oseba ne zna pisati, pride v poštev analogna uporaba drugega odstavka 97. člena ZPP.

Obstoj veljavnega pooblastila za pritožbo je procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe, ki se upošteva po uradni dolžnosti.

Obveščenost o kazenskih postopkih (in o davčnih dolžnikih) je v legitimnem interesu javnosti. Pri osebi, o kateri teče kazenski postopek, gre za osebo, ki je v zvezi s tem “relativno javna“ oseba. Sodišče prve stopnje bo moralo konkretno soočiti pravico tožene stranke iz 39. člena Ustave RS, da zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska ter drugih oblik javnega obveščanja in izražanja s tožnikovo pravico do varstva časti in dobrega imena v konkretni in obrazloženi presoji, ali je bilo toženkino poročanje v spornih člankih usmerjeno v vprašanja, ki so predmet javnega interesa oziroma javne razprave in ni prešlo na osebno raven, torej odgovoriti na tožnikove trditve o zaničevalnem poročanju o neresničnih in nedokazanih dejstvih.

Zastopanja dolžnika po pooblaščenki, ki sicer ima opravljen pravniški državni izpit (PDI), pri zastopanju pa krši prepoved, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost opravljanja tujih poslov, sodišče prve stopnje ne bi smelo dopustiti. Zmotne so trditve v pritožbi, da v postopku osebnega stečaja stečajni dolžnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. Sodišče prve stopnje bi moralo v konkretnem primeru pooblaščenko dolžnika iz postopka obravnave ugovora proti odpustu obveznosti izključiti, dolžnika pa napotiti, da zaprosi na sodišču za brezplačno pravno pomoč. Ker pa je dopustilo, da dolžnika zastopa pooblaščenka (ki jo dolžnik tudi naslavlja kot odvetnico), ki je kot oseba, ki nima statusa odvetnice, kršila prepoved odplačnega zastopanja dolžnika v postopku obravnave ugovora upravitelja proti odpustu obveznosti, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Podpis pritožnika v izvirniku je nujna obligatorna sestavina pritožbe. Če ga pritožba ne vsebuje, je nepopolna in jo sodišče zavrže. V skladu s 336. členom ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

Skrbništvo za poseben primer je namenjeno varstvu koristi osebe, ki sama za določene svoje pravice ne more skrbeti, ne pa varstvu njenih sopogodbenikov. Obveščenost sopogodbenikov oseb, ki jim je postavljen skrbnik za poseben primer, na veljavnost sklenjenih pogodb s takimi osebami ne vpliva. Pomanjkljivosti pri zastopanju upnika v pravdnem in izvršilnem postopku dolžnik tudi sicer ne more uveljavljati, saj se na (eventualno) nepravilno zastopanje lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik. Sporazum, iz katerega izhaja, da je bil znesek posojila nižji, kot je bil dosojen z izvrišilnim naslovom, slednjega ne spreminja. Da bi bilo mogoče ravnati po 1. odstavku 76. člena ZIZ, bi moral biti izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega oziroma bi moralo biti razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, to pa bi moralo biti izrecno in nedvoumno navedeno v sporazumu. Pritožbene razloge in vse argumente mora stranka navesti v sami pritožbi, pri odločanju o pritožbi višje sodišče tako ne more upoštevati trditev iz drugih vlog v postopku.

Dedinja zahteva izločitev sodnika v pritožbenem postopku, kar je prepozno, saj bi lahko zahtevala njegovo izločitev (le) do konca obravnave.

Reviziji priloženo pooblastilo, ki ga revident ni podpisal, ne izkazuje obstoja pooblastilnega razmerja, ki ga mora pooblaščenec izkazati ob prvem procesnem dejanju, kot to določa prvi odstavek 98. člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.