UPRS Sodba II U 381/2020-19

Tožba se zavrne.

1Upravna enota Grosuplje je z izpodbijano odločbo odobrila pravni posel, ki sta ga sklenila s kupoprodajno pogodbo dne 13. 12. 2019 prodajalec A. A. in kupec B. B., katere predmet je zemljišče s parc. št. 1852/1 vpisano v k.o. ... za kupnino 5.000,00 EUR (1. točka izreka odločbe). Zahteva za odobritev kupoprodajne pogodbe zemljišča s parc. št. 1852/1 vpisane v k.o. ... za kupnino 5.000,00 EUR, ki so jo vložili C. C. iz ..., D. D. in E. E. iz ..., se zavrne (2. točka izreka). Stroški postopka niso bili zaznamovani (3. točka izreka).

2Upravni organ je v postopku odobritve pravnega posla ugotovil, da je prodajalec A. A. pri Upravni enoti Grosuplje dne 13. 11. 2019 vloži ponudbo za prodajo predmetnega zemljišča, ki je visela 30 dni na oglasni deski Upravne enote Grosuplje. Izjavo o sprejemu ponudbe so sprejeli kupci C. C., D. D. ter E. E. in B. B. Predkupno pravico nakupa so uveljavljali D. D. in E. E. kot lastnika katerih zemljišče meji na gozd, ki se prodaja in B. B. kot drug kmet in kot kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za upravljanje kmetijske oziroma gospodarske dejavnosti. C. C. je zainteresiran za nakup zemljišča, ker bi ga potreboval za potrebe vrtičkarstva in čebelarstva. Iz e-katastra je razvidno, da je predmetno zemljišče v površini 56,4 % kmetijsko zemljišče in 43,6 % gozdno zemljišče. Pri ugotavljanju predkupne pravice se po sodni praksi uporablja t.i. „pretežnostno načelo“, saj vrstnega reda ni možno ugotavljati istočasno po določbi 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in po določbi 47. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG). B. B. je izkazal, da je ob sprejemu ponudbe izpolnjeval pogoje za kmeta, zato je upravni organ ugotovil, da upravičeno uveljavlja prednostno pravico nakupa kot drug kmet. Upravni organ pa je tožnika pozval, da predložita dokazila, s katerimi bosta izkazala, da ob sprejemu ponudbe izpolnjujeta pogoje za status kmeta, da bosta lahko uveljavljala predkupno pravico kot kmeta mejaša, vendar v roku nista predložila nobenih dokazil. Zato je upravni organ odobril pravni posel s kupcem B. B. kot drug kmet.

3Po pritožbi tožnikov, da je potrebno predmetno zemljišče obravnavati kot gozdno zemljišče je upravni organ njuno pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

4Tožnika vlagata tožbo v upravnem sporu, v kateri navajata, da je prvostopenjski organ pri odločanju napačno uporabil določila ZKZ in ZG v primeru zemljišča, ki je po namenski rabi v celoti kmetijsko, po dejanski rabi pa delno gozdno in delno kmetijsko. Navajata, da je v času trajanja postopka na predmetnem zemljišču krčeno gozdno drevje in grmičevje. S krčenjem gozdnega rastja v času trajanja postopka se je delež gozdne rabe zemljišča zmanjšal, delež kmetijske rabe pa povečal. To krčitev je izvajal potencialni kupec C. C. po pooblastilu upravičenca B. B. Tožnika menita, da niti potencialni kupci niti lastnik v času trajanja postopka odobritve pravnega posla ne bi smeli vplivati na odločitvene parametre prodaje, kar je v tem primeru bil delež gozdne kmetijske dejanske rabe zemljišča po trditvah prvostopenjskega organa. Tožnika tudi trdita, da predmetno zemljišče ne ustreza pogojem iz prvega odstavka 2. člena ZKZ, trdita namreč, da ni primerno za kmetijsko pridelavo, zaradi česar ni predmet ukrepa kmetijske politike in zato ne more biti podvrženo ZKZ kot kmetijsko zemljišče. Tožeči stranki sta v dopisih naslovljenih na Upravno enoto Grosuplje utemeljevala, da predmetno zemljišče zaradi svoje majhnosti (od skupno 713 m2 predmetnega zemljišča je bilo v zadnji 20 letih kmetijsko obdelanih približno 150 m2 zemljišča), velikega naklona (delno 20 %) delne poraščenosti z gozdnim drevjem in rastjem, deloma s skalnatimi tlemi s tanko plastjo prsti na skalah, oteženostjo, onemogočenostjo uporabe standardne kmetijske mehanizacije, umeščenostjo med zazidljiva zemljišča in dovozne poti ter nemožnostjo spojitve z drugimi zemljišči v večjo kmetijsko površino ni primerna za kmetijsko pridelavo v smislu posebnega varstva z Ustavo in ZKZ. Predvsem lega samo 713 m2 velikega predmetnega zemljišča pa nakazuje tudi na poskus izkoriščanja statusnih lastnosti B. B., ki izpolnjuje pogoje za kmeta za prednostno pravico nakupa zemljišča. Predmetno zemljišče je namreč povsem ločeno od bližnjih kmetijskih zemljišč, saj iz dveh strani meji na zazidane površine razpršene poselitve v lasti tožečih strank. Glede interesa po spremembi namembnosti zemljišča tožnika menita, da je kmetijski pomen predmetnega zemljišča, ki bi ga lahko s predkupno pravico grobo izkoristil kmet B. B. neznaten. Kmetijski gospodarski pomen predmetnega zemljišča je neznaten za kateregakoli kmeta, ki izkazuje letno vrednost kmetijskih pridelkov v vrednosti okrog 40.000,00 EUR. Pomen pridobitve lastninske pravice na predmetnem zemljišču za tožeči stranki pa bi bil enormen, saj želita pridobiti predmetno zemljišče, ki meji na njuno sosednje zemljišče zaradi nujnosti po samokontrolirani vzgoji pridelka za samooskrbo lastne družine z ekološko pridelano zelenjavo in sadjem.

5Tožnika menita, da kot mejaša z dolgoletnimi izkušnjami dela na kmetiji sta prepričana, da bi v konkretnem primeru zaradi vseh navedenih razlogov morala dobiti predkupno pravico oziroma le-ta ne bi smela biti priznana kupcu, ki ima status kmeta, saj je status kmeta v tem konkretnem primeru brezpredmeten. Sodišču predlagata, da tožbi ugodi oziroma spremeni upravni akt tako, da odloči v sporu polne jurisdikcije.

6Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe kot neutemeljene in se v delu, ki se ponavljajo pritožbene navedbe v izogib ponovnemu navajanju zavrnilnih razlogov sklicuje na obrazložitev svoje drugostopenjske odločbe.

7Sodišče je na seji dne 22. 3. 2023 sprejelo sklep, opr. št. II U 381/2020, da v zadevi na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)¹ odloča sodnica posameznica, glede za predmetno zadevo relevanten obseg in vrsto dejanskih ter pravnih vprašanj, saj je prvenstveno sporna pravilnost izvedenega postopka za izdajo izpodbijane odločbe.

8Sodišče je v skladu z določili ZUS-1 in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere imajo stranke pravico, saj se šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

9Tožeča stranka je na naroku vztrajala pri tožbi in navedla, da tožnika uveljavljata po ZG prednostno pravico kot solastnika sosednjega zemljišča. Tožnika sta prepričana, da je predmetno zemljišče, ki je predmet prodaje gozdno zemljišče, saj gre za rob gozda in meritve, ki se opravljajo iz ortofoto posnetkov niso nikoli točne, zato menita, da je sporno zemljišče pretežno gozdno zemljišče.

10Prizadeta stranka B. B. je navedel, da opravlja osnovno dejavnost kmetijsko dejavnost in je tako tudi uveljavljal predkupno pravico za nakup spornega zemljišča kot drug kmet. Glede ortofoto posnetkov navaja, da seveda niso vedno točni, zaradi zaraščenosti zemljišč, zato se res ne more ugotoviti točnih izmer, zato te izhajajo iz katastra.

11Prizadeta stranka C. C. je navedel kot v upravnem postopku, da je zainteresiran za nakup spornega zemljišča, saj je čebelar in bi prav tako potreboval to zemljišče za vrtičkarstvo in čebelarstvo. Nadalje se je s kupcem dogovoril, dokler ne bo sporno zemljišče prodano, da lahko obdeluje to zemljišče oz. ga je vzdrževal, vendar ne na način, da bi posegal v zemljišče, da bi odpeljal les ali kako drugače posegal v zemljišče. Videl je, da je bilo v gozdu posekano na zemljišču, vendar ne ve kdo je opravil poseg, sam ga ni.

12V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v izpodbijano odločbo Upravne enote Grosuplje z dne 24. 8. 2020 in drugostopenjsko odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 14. 10. 2020, dopis tožnice z dne 9. 9. 2020, odobritev pravnega posla Upravne enote Grosuplje z dne 30. 6. 2020, izjavo tožnikov z dne 28. 1. 2020, 11. 7. 2020, 17. 7. 2020, dopis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 12. 3. 2020, slika in opis umeščenosti predmetnega zemljišča, sklep o lokacijski preveritvi v enoti urejanja prostora RA5A, izpis PISO, zdravniški izvidi o bolezni v družini ter vse listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu ter zaslišalo tožnico D. D. kot stranko.

13Tožba ni utemeljena.

14Sodišče se v predmetni zadevi sklicuje na obrazložitev odločbe organa prve in druge stopnje v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1. Sodišču v skladu z navedenim členom ni treba navajati razlogov za odločitev o tožbenih ugovorih, ki so vsebinsko enaki tistim iz upravnega postopka in so o njih upravni organi obrazloženo odločili, pri čemer pa sodišče sledi utemeljitvi upravnega organa. Takšna ureditev je tudi v skladu s sodno prasko Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP).²

15Kmetijska zemljišča po prvem odstavku 2. člena ZKZ so zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo in so kot kmetijska zemljišča določena v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena. Kmetijska zemljišča se s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določijo kot območja kmetijskih zemljišč in se razvrščajo v območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in območja ostalih kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 2. člena ZKZ).

16Iz navedenih določb izhaja, da gre pri opredelitvi kmetijskih zemljišč za t. i. materialni kriterij, tj. da so primerna za kmetijsko pridelavo, in formalni kriterij, tj. da so kmetijska zemljišča le tista, ki so kot taka opredeljena v prostorskih aktih lokalnih skupnosti. To pomeni, da je materialni kriterij predvsem pomemben v postopku sprejemanja prostorskih aktov, medtem ko je za presojo, ali gre za kmetijsko zemljišče v postopku odobritve pravnega posla, praviloma relevantno le, ali je namenska raba konkretnega zemljišča določena v prostorskem aktu kot kmetijsko zemljišče.³

17Upravni organ je v postopku odobritve pravnega posla ugotovil, da iz potrdila o namenski rabi zemljišča št. 3501-3872020-2 z dne 22. 1. 2020, ki ga je izdala Občina Grosuplje izhaja, da se po Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Grosuplje, sporno zemljišče po osnovni namenski rabi prostora nahaja v območju kmetijskih zemljišč – druga zemljišča. V skladu s prostorskimi sestavinami planskih aktov Občine Grosuplje parcela št. 1852/1 k.o. ... se nahaja na območju, ki je zavarovano kot „Krajinski park Radensko polje“. Ustanovitelja tega krajinskega parka sta Vlada RS in Občinski svet Občine Grosuplje. Slednja v postopku prodaje navedene nepremičnine nista uveljavljala predkupne pravice po Zakonu o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON).

18Iz e-katastra izhaja, da je obravnavana parcela št. 1852/1 k.o. ... v površini 56,4 % kmetijsko zemljišče in 43,6 % gozdno zemljišče, kar je nesporno med strankami postopka. Tako je po namenski rabi prostora v celoti parcela opredeljena kot kmetijsko zemljišče.

19Tožnika navajata, da sta lastnika sosednjega zemljišča, z dveh strani mejita na sporno parcelo, zato uveljavljata predkupno pravico po desetem odstavku 47. člena ZG. Tožnik E. E. je uveljavljal status kmeta, da bi lahko zadostil pogojem iz 2. točke 23. člena ZKZ in se izkazal kot upravičeni kupec - kmet, vendar tega statusa ni dobil. Prav tako za status kmeta nima pogojev tožnica D. D. Del njune parcele je že kmetijski, ampak je majhen, trenutno obdelujeta 7 majhnih gredic. Tožeča stranka navaja, da je približno polovica 713 m2 predmetnega zemljišča gozd (s cca 7 m višinske razlike) z izrazito neravnimi skalnatimi tlemi z zelo tanko plastjo prsti na skalah. Druga polovica pa je v naravi deloma vrt, deloma travnik, ter meji na cesto in pozidano zemljišče. Vse to pa po mnenju tožnikov pomeni, da je onemogočena oz. zmanjšana možnost kmetijske rabe. Tožnika se sklicujeta na sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 571/2007 z dne 28. 2. 2008 na katero: „upoštevajoč sistematično, pa tudi namensko razlago, v skladu s katero ni mogoče zanemariti osrednjega namena ZKZ, ki je v smotrni izrabi zemljišč v kmetijske namene in njihovem varstvu, ne pa v pridobivanju kmetijskih zemljišč za vsako ceno, se lahko za kmetijska zemljišča štejejo samo tista nerodovitna zemljišča, ki jih je mogoče za kmetijsko proizvodnjo usposobiti z ekonomsko upravičenimi stroški“. Menita, da v primeru predmetna zemljišča takšna ekonomska upravičenost ni izkazana, saj bi bilo treba na polovici zemljišča posekati gozdna zemljišča, porušiti nelegaliziran enostaven lesen objekt, ter pripravit tla za kmetijsko pridelavo. Vrednost predmetnega zemljišča po GURS je 452,00 EUR, prodajna cena pa 5.000,00 EUR, torej bi bila vzpostavitev predmetnega zemljišča v zemljišče, primerno za kmetijsko proizvodnjo, povezana z nesorazmernimi stroški. Tožnika menita, da je v evidenci dejanske rabe napaka in da je dejansko v naravi pretežni del zemljišča gozdni. Sodišče se v tem delu tudi sklicuje na obrazložitev drugostopenjske odločbe, da za ugotovitev površine gozda ne zadošča dvom v natančnost uradnih podatkov.

20Postopek odobritve pravnega posla ni namenjen dokazovanju drugačne namembnosti prodajanih zemljišč, kot le te izhajajo iz uradnih evidenc zato, da bi potencialni kupec imel boljše pogoje za nakup. Glede na tožbene navedbe je treba še pojasniti, da upravni organ v postopku odobritve pravnega posla, v okviru določb ZKZ oz. ZG odloča o odobritvi pravnega posla v obsegu, kolikor se ta nanaša na kmetijsko oz. gozdno zemljišče in na ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča. Odločanje o drugih pogojih prodaje ni stvar upravnega organa.⁴

21Sodišče se strinja, da kmetijska predelava ne pomeni zgolj pridelava poljščin, ampak tudi pašo živali, kar je mogoče tudi na manj kvalitetni zemlji. Tudi rentabilna primernost za kmetijsko obdelavo ni pogoj za opredelitev prednostne pravice. Tožnika zatrjujeta neprimernost gozdnega zemljišča za kmetijsko pridelavo, pri tem pa sama navajata, da želita pridobiti sporno zemljišče za pridelavo ekološkega sadja in zelenjave, saj ima tožnica zdravstvene težave. Sodišče sicer razume zdravstveno stisko tožnice, vendar v postopku odobritve pravnega posla te ni mogoče upoštevati kot razlog oziroma prednostno pravico pri nakupu zemljišča. Sodišče je vezano na relevantno materialnopravno podlago glede predkupne pravice.

22Sodna praksa je kot kriterij za izbiro relevantne pravne podlage za določitev vrstnega reda predkupnih upravičencev uporabila t.i. „pretežnostno načelo“, na katero se sklicuje tudi izpodbijana odločba. Vrhovno sodišče RS je v sodbi, opr. št. X Ips 32/2018 z dne 8. 7. 2020 odločilo, da se pri odobritvi pravnega posla pri paketni prodaji nepremičnin z različnimi statusi mora uporabiti materialno pravne norme glede vrstnega reda predkupnih pravic tako iz ZKZ kot iz ZG sočasno. Torej le, če je upravičena oseba glede nakupa obeh vrst nepremičnin na na navedeni pravni podlagi ista, je mogoče taki pravni posel odobriti skladno z zakonom, sicer pa je treba odobritev zavrniti z odločbo (drugi odstavek 22. člena ZKZ). Tudi, če bi v obravnavanem primeru sodišče sledilo stališču kot pri paketni prodaji nepremičnin, tožnika ne izpolnjujeta pogojev glede vrstnega reda po ZKZ in ZG sočasno. Z novelo ZKZ-G z dne 22. 4. 2020 je uzakonjeno „pretežnostno načelo“ v 23.a členu ZKZ.⁵ Tako se uporabi kot materialna pravna podlaga glede predkupnih upravičence tisti zakon, ki je lex specialis za po površini prevladujočo vrsto zemljišč (vsaj 51% od skupne površine).

23Zemljišča so ustavnopravno varovana dobrina. Drugi odstavek 71. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS) daje kmetijskim zemljiščem posebno varstvo s tem, da nalaga, da to posebno varstvo določa zakon. Ena od pomembnih oblik posebnega varstva kmetijskih zemljišč nedvomno predstavlja tudi posebna ureditev prometa z navedenimi zemljišči, ki je urejena v ZKZ, ki izhajajoč tudi iz prvega odstavka 67. člena Ustave RS, po katerem zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija, določa tudi poseben postopek in način prometa z navedenimi zemljišči.

24Iz navedenih ustavnih načel izhaja tudi primarna intenca ZKZ pri prometu s kmetijskimi zemljišči, da prednostno upravičenje, da postane lastnik kmetijskih zemljišč, pridobi oseba, ki bo dejansko uporabljala kmetijska zemljišča za opravljanje kmetijske dejavnosti oziroma, da bo zagotovljena njihova čim boljša izraba za kmetijske namene. Zato je promet s kmetijskimi zemljišči deloma omejen in mogoč le v skladu s pravili, ki jih določa ZKZ.⁶

25Pogoje in postopek prodaje kmetijskih zemljišč določa ZKZ kot specialni predpis. Posebnosti prometa s kmetijskimi zemljišči ureja ZKZ v III. poglavju (glej 17. do 25. člen ZKZ). Te posebnosti so zlasti: postopek prodaje preko ponudbe, ki mora biti objavljena na način, predpisan v 20. členu ZKZ, postopek sprejema ponudbe za prodajo, določen v 21. členu ZKZ, ter postopek odobritvepravnega posla, določen v 22. členu ZKZ, v katerem pa je treba upoštevati posebnosti prometa z zaščitenimi kmetijami (18. člen ZKZ), pogoje za odobritev oziroma neodobritev pravnega posla oziroma za izdajo potrdila, da odobritev ni potrebna (19. člen ZKZ), ter vrstni red predkupnih upravičencev (23. člen ZKZ). S temi določbami, ki določajo omejitve v zvezi s prometom kmetijskih zemljišč, zakonodajalec uresničuje v drugem odstavku 71. člena Ustave RS.

26Glede na navedena ugotovljena dejstva je tožena stranka v izpodbijani odločbi kot pravilno materialnopravno podlago glede predkupnih upravičence uporabila ZKZ in odobrila pravni posel B. B., ki je uveljavljal predkupno pravico za nakup nepremičnine, parc. št. 1852/1 k.o. ... po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ kot „drug kmet“.⁷ Slednji je vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100478309 na naslovu ... in ima v uporabi 8,82 ha kmetijskih površin. Predložil je dokazila o prometu v obdobju leta 2018 in izkazal vrednost kmetijskih pridelkov v višini 39.377,12 EUR, kar vse je bilo nesporno ugotovljeno v upravnem postopku. Ob sprejemu ponudbe je B. B. izpolnjeval pogoje za kmeta. Tožnika in ponudnik C. C. predkupne pravice po 23. členu ZKZ niso izkazali.

27Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba zakonita, kot tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

¹ Po prvi alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če če vrednost spornega predmeta v zadevah, v katerih je pravica in obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ne presega 20.000 EUR, pa ne gre za pomembno pravno vprašanje oz. gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje (tretja alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1).
² Vrhovno sodišče RS sodba, opr. št. X Ips 467/2014 z dne 3. 11. 2016.
³ Vrhovno sodišče RS, sodba in sklep opr. št. X Ips 33/2018 z dne 22. 1. 2020.
⁴ Tako tudi to Upravno sodišče RS sodišče v sodbi, opr. št. I U 837/2017 z 31. 8. 2018.
⁵ Če je predmet prodaje ena zemljiška parcela, na kateri je več kmetijske namenske rabe kot gozdne, se pri uveljavljanju predkupne pravice pri nakupu uporablja ta zakon, razen če ima Republika Slovenija predkupno pravico po posebnem zakonu. Če se kot celota prodaja več zemljiških parcel skupaj, od katerih so nekatere po namenski rabi kmetijske druge pa gozdne, in delež kmetijske namenske rabe predstavlja vsaj 20 odstotkov skupne površine, se pri uveljavljanju predkupne pravice pri nakupu uporablja ta zakon, razen če ima Republika Slovenija predkupno pravico po posebnem zakonu (prvi in drugi odstavek 23.a člena ZKZ).
⁶ Vrhovo sodišče RS sodba, opr. št X Ips 143/2013 z dne 24. 9. 2014.
⁷ Pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti; 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo (prvi odstavek 23. člena ZKZ).