VSL Sklep Cst 148/2023

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 4. 3. 2021 sklenilo, da se ugodi zahtevi upnika DUTB d. d.¹ za prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnika z dne 18. 12. 2020 (PD 86), z dopolnitvijo z dne 19. 1. 2021 (PD 160) ter se DUTB d. d. pooblasti za vodenje poslov dolžnika. Z izdajo tega sklepa DUTB d. d. pridobi upravičenje odpoklicati in razrešiti vse sedanje člane in imenovati nove člane poslovodstva in organa nadzora dolžnika, ne da bi za to odločitev potreboval soglasje sodišča iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

2Pritožnik A. d. d. je večinski delničar v družbi B. d. d., nad katero se vodi postopek upniške prisilne poravnave. A. d. d. je s pobudo za oceno ustavnosti izpodbijal 221.i člen ZFPPIPP, saj ne omogoča vložitve pritožbe² delničarjem zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov na upnike, s katerim je bila delničarjem odvzeta (upravljavska) pravica na skupščini razrešiti in imenovati člane nadzornega sveta družbe. Delničarji namreč niso stranke insolvenčnih postopkov, zato imajo pravico do pritožbe le proti tistim sklepom, za katere tako določa navedeni zakon. Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje med 221.i členom ZFPPIPP in 25. členom Ustave ter odločilo, da lahko A. d. d. v roku 15 dni od vročitve odločbe Ustavnega sodišča vloži pritožbo zoper izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Celju.³

3Zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnika z dne 4. 3. 2021 je zato dne 4. 4. 2023 A. d. d. vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da vlaga pritožbo kot upnik in kot delničar dolžnika. V pritožbi uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje v odločanje po drugemu sodniku.

4Odgovor na pritožbo je vložil SDH, kot pravni naslednik DUTB d. d. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

5Pritožba A. d. d. je dovoljena, ni pa utemeljena.

O očitku kršitve pravice do izjave

6Delničar ni stranka insolvenčnega postopka (prim. 55. in 56. člen ZFPPIPP). Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-107/21-16, Up-341/21-16 z dne 2. 3. 2023 kot način izvršitve odločbe določilo, da lahko delničarji insolventnega dolžnika, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala dolžnika, vložijo pritožbo zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika v postopku prisilne poravnave, ki je bil izdan iz razlogov po 2. točki prvega odstavka 221.i člena ZFPPIPP.⁴ Ustavno sodišče je torej delničarjem z ustrezno kvoto delnic zagotovilo pravico do pritožbe, s tem pa jim je omogočilo sodelovanje v postopku, v katerem delničarji sicer nimajo možnosti sodelovanja.

7Upniki, ki niso upravičeni vlagatelji zahteve za prenos pooblastila, nimajo pravice do pritožbe niti zoper sklep, s katerim sodišče zahtevi ugodi (šesti odstavek 221.i člena ZFPPIP), niti nimajo pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče zavrže ali zavrne zahtevo (sedmi odstavek 221.i člena ZFPPIPP).⁵ Za odločanje v tem postopku ni bistveno da A. d. d. kot upnik insolventnega dolžnika nima pravice do pritožbe zoper sedaj izpodbijani sklep, saj ima tako pravico kot večinski delničar.

8O zahtevi za prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike odloči sodišče zunaj naroka na podlagi (1.) mnenja upravitelja in (2.) če so zahtevo vložili upniki, tudi mnenja upniškega odbora (drugi odstavek 221.i člena ZFPPIPP). Navedeni lahko podajo v postopku svoje mnenje,⁶ na katero pa sodišče ni vezano.⁷ Po presoji pritožbenega sodišča pa ni mogoče pritrditi stališču pritožnika, da zagotovitev pravice delničarja do izjave v postopku pred sodiščem prve stopnje ne bi zavlekla postopka. Sodišče bi namreč moralo izjavo delničarja vročiti v odgovor vlagatelju zahteve oziroma bi moralo slednjemu dati možnost, da na navedbe delničarja odgovori. Izvedba kontradiktornega postopka pred odločanjem o zahtevi bi postopek odločanja o zahtevi nedvomno podaljšala, kar bi škodljivo vplival na tek postopka prisilne poravnave in doseganje zasledovanih ciljev postopka prisilne poravnave, saj je hitrost postopanja v prisilni poravnavi bistvenega pomena.⁸ V postopku upniške prisilne poravnave izhaja posledica zamude roka z vložitvijo naknadnega predloga prisilne poravnave iz devetega odstavka 221.k člena ZFPPIPP – sodišče izda sklep, s katerim ustavi postopek prisilne poravnave in začne stečajni postopek. Načelo hitrosti postopka je poudarjeno tudi v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-107/21-16, Up-341/21-16 z dne 2. 3. 2023. Iz navedene odločbe Ustavnega sodišča (tč. 19) izhaja, da pritožba v postopkih zaradi insolventnosti ni suspenzivno pravno sredstvo, zato morebitna pritožba delničarja izvršitve sklepa o prenosu pooblastila ne bi zadržala ter da bi se sklep lahko izvršil takoj (drugi odstavek 125. člena ZFPPIPP), zato vložitev pritožbe ne bi vplivala na sam tek postopka prisilne poravnave, s tem pa na doseganje zasledovanih ciljev le-te.

9Po presoji pritožbenega sodišča iz navedenega sledi, da ni v neskladju z Ustavo RS zakonska ureditev, po kateri imajo delničarji pravico do izjave šele v pritožbenem postopku.⁹ Pritožbeno sodišče je tako vse pritožbene navedbe pritožnika vsebinsko obravnavalo.¹⁰ S pravico do pritožbe zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika, je družbi A. d. d. pravica do izjave v tem postopku ustrezno zagotovljena.

10Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je nenazadnje tudi razvidno, da se je sodišče prve stopnje opredelilo do razlogov, ki jih je glede prenosa pooblastil za vodenje poslov A. d. d. navajal v postopku pred sodiščem prve stopnje (poziv predlagatelja z dne 16. 12. 2020 in 7. 1. 2021, bolezen računovodkinje, prednostno odločanje o soglasju k zamenjavi direktorja,...), ni pa teh razlogov sprejelo kot utemeljenih. Pritožbeni očitek glede kršitve pravice do izjave, ki naj bi bila podana, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo oziroma ni vsebinsko obravnavalo navedb družbe A. d. o. o. v vlogah z dne 19. 1., 21. 1., 26. 1. in 29. 1. 2021, tudi zato ni utemeljen.

O prenosu pooblastila za vodenje poslov

11V primeru upniške prisilne poravnave vložijo upniki predlog za začetek postopka prisilne poravnave na podlagi 221.j člena ZFPPIPP, vendar pa niso hkrati dolžni predložiti načrta finančnega prestrukturiranja, saj ne razpolagajo z ustreznimi podatki za njegovo pripravo (t.j. podatki o finančnem položaju in poslovanju dolžnika). Navedeni načrt morajo, skupaj z naknadnim predlogom prisilne poravnave, vložiti v treh mesecih po začetku postopka prisilne poravnave (drugi odstavek 221.k člena ZFPPIPP). Glede na to so za primer upniškega predloga za začetek postopka prisilne poravnave v 221.l členu ZFPPIPP določene dodatne obveznosti poslovodstva dolžnika, ki mora predlagateljem dati na voljo vse informacije, poročila in dokumentacijo, potrebne za pripravo načrta finančnega prestrukturiranja (tretji odstavek 221.l člena ZFPPIPP). Poleg tega je obveznost poslovodstva, da v enem mesecu po začetku postopka prisilne poravnave pripravi osnutek poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz 142. člena ZFPPIPP po stanju na zadnji dan koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred začetkom postopka prisilne poravnave ter ga predloži predlagateljem (drugi odstavek 221.l člena ZFPPIPP).

12Za kršitev obveznosti poslovodstva dolžnika, naštete v 2. točki prvega odstavka 221.i člena ZFPPIPP, se predpostavlja, da onemogočajo izvedbo prestrukturiranja dolžnika in so hkrati odpravljive z zamenjavo organov poslovodstva oziroma nadzora. Zakonodajalec je tako omogočil odstranitev ovir, ki preprečujejo uresničitev ciljev prisilne poravnave. S prenosom pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike se zasleduje izvedba učinkovitega finančnega prestrukturiranja insolventnega dolžnika, da ta postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, upnikom pa se zagotovijo ugodnejši pogoji za plačilo njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek (primerjaj 136. člen ZFPPIPP).¹¹

13Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da poslovodstvo dolžnika obveznosti iz drugega in tretjega odstavka 221.l člena ZFPPIPP ni izpolnilo ter da je k neizpolnjevanju zakonskih obveznosti dolžnikovega poslovodstva prispeval večinski lastnik dolžnika, družba A. d. o. o. Ker je bil dne 24. 9. 2020 nad dolžnikom uveden postopek prisilne poravnave po predlogu upnika DUTB d. d., je z uvedbo postopka prišlo do uveljavitve 151.¹² in 151.a¹³ člena ZFFPPIPP. D. D., ki je hkrati direktor družbe A. d. o. o., je bivši direktor dolžnika (g. E. E.) dne 30. 9. 2020, to je po uvedbi postopka prisilne poravnave, imenoval za prokurista dolžnika, brez vednosti upravitelja in brez soglasja sodišča v tem postopku.¹⁴ Po odstopu prejšnjega direktorja je nadzorni svet dolžnika na seji dne 5. 10. 2020 imenoval F. F. za novega direktorja družbe. K imenovanju direktorja F. F. je dne 15. 10. 2020 podalo soglasje še sodišče v postopku prisilne poravnave, pred tem je soglasje k njegovemu imenovanju podal tudi upravitelj. Naslednji dan po imenovanju direktorja F. F. (6. 10. 2020), je D. D. prevzel posest nad prostori dolžnika, najeti varnostniki pa so direktorju F. F. preprečili vstop v poslovne prostore in mu onemogočili primopredajo poslov s prejšnjim direktorjem in opravljanje funkcije direktorja.¹⁵ Na zahtevo A. d. o. o. je bil nato dne 30. 10. 2020 sodno imenovan nadzorni svet,¹⁶ kot predsednica nadzornega sveta pa G. G., ki je hkrati direktorica družbe A. d. o. o. Tudi za to imenovanje sodišče v postopku prisilne poravnave ni podalo soglasja.¹⁷ Novo imenovani nadzorni svet je še istega dne razrešil F. F. ter kot novega direktorja družbe imenoval D. D., za kar pa prav tako ni pridobil soglasja sodišča po 151.a členu ZFPPIPP.¹⁸ F. F. je bila nato dne 2. 11. 2020 vročena prepoved opravljanja poslov.

14Po izdaji sklepa o začetku postopka prisilne poravnave (16. 12. 2020) je predagatelj DUTB d. d. dolžnika z dopisom z dne 16. 12. 2020, nato pa še z dopisom z dne 7. 1. 2021, pozval na predložitev dokumentacije, potrebne za pripravo naknadnega predloga prisilne poravnave. Poziva za predložitev dokumentacije sta bila zavrnjena z dopisoma, ki sta bila podpisana s strani G. G. in D. D. F. F. je v funkciji direktorja dolžnika šele dne 24. 12. 2020 vstopil v prostore dolžnika in ugotovil, da je v vmesnem času prišlo do odhoda kadrov in bolniškega staleža glavne računovodje. Podatkov za naknadni predlog prisilne poravnave še ni uspel pripraviti, ko je Okrajno sodišče v Šentjurju na predlog G. G. dne 4. 1. 2021 izdalo začasno odredbo,¹⁹ s katero mu je bilo prepovedano opravljanje poslov in vstop v prostore družbe, zaradi česar je F. F. dne 6. 1. 2021 prostore ponovno zapustil. F. F. je sodišču z dopisom z dne 23. 2. 2021 sporočil, da še vedno ne more dostopati do poslovnih prostorov dolžnika.

15Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 221.l člena ZFPPIPP. Predlagatelju upniške prisilne poravnave osnutek poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz 142. člena ZFPPIPP v zakonskem roku (mesec dni po izdaji sklepa o začetku postopka prisilne poravnave, torej do dne 16. 1. 2021) ni bil predložen. Osnutek poročila predlagatelju ni bil predložen niti do 21. 1. 2021, niti kasneje do 3. 2. 2021, ko je sodišče izdalo sklep, s katerim je dolžniku naložilo, da naj to stori v roku osmih dni. Pritožnik v pritožbi niti ne trdi, da bi dolžnik predlagatelju predložil osnutek poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, prav tako niti ne trdi, da bi dolžnik predlagatelju v danem roku posredoval vse relevantne informacije, poročila in dokumentacije, potrebno za pripravo načrta finančnega prestrukturiranja, k predložitvi katerih ga je predlagatelj pozval z dopisoma z dne 16. 12. 2020 in z dne 7. 1. 2021.

16Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da direktor dolžnika F. F. ni mogel izpolnjevati obveznosti, ki jih ima poslovodstvo dolžnika po 221.l členu ZFPPIPP, kljub temu, da je to oseba, ki je bila pooblaščena za zastopanje dolžnika. Razloge za to je sodišče zaznalo v ravnanju večinskega delničarja dolžnika, družbe A. d. o. o., oziroma njegovih zakonitih zastopnikov D. D. in G. G. Slednja sta namreč kot direktorja pritožnika osebi, ki sta tesno povezani z družbo A. d. o. o. Tudi v vlogi predsednice nadzornega sveta dolžnika in direktorja dolžnika sta v tem postopku upniške prisilne poravnave dejansko ravnala v smeri zaščite interesov lastnika dolžnika²⁰, čeprav se morajo ti interesi v primeru, ko postane družba insolventna, umakniti in so v ospredju interesi upnikov. Interese lastnikov za nadaljnje poslovanje podjetja je dovoljeno uresničevati le v obsegu, v katerem niso ogroženi interesi upnikov, da prejmejo plačilo svojih terjatev v največjem (mogočem) deležu.²¹

17Iz na kratko povzetega poteka dogodkov, kot tudi sicer iz poteka postopka prisilne poravnave,²² je razvidno, da je večinski delničar v svojem imenu oziroma preko G. G. in D. D. izvedel številna dejanja, katerih cilj je bil oteževanje in zavlačevanje postopka. Glede na to, da je v postopku upniške prisilne poravnave čas odločilnega pomena, je bil že z vložitvijo teh sredstev njihov namen dosežen, ne glede na njihovo pravno utemeljenost. Z izjemo (prazničnega) obdobja med 24. 12. 2020 in 4. 1. 2021 F. F. zaradi navednega dejansko ni mogel izvrševati obveznosti, ki jih ima zakoniti zastopnik družbe in tako tudi dodatnih obveznosti po 221.l členu ZFPPIPP. Zapisno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da „dolžnik nima organov za zastopanje s polnimi pooblastili“, je zato treba razumeti v pojasnjenem smislu.

18Pritožnik se v pritožbi sklicuje na razne ovire, ki naj bi dolžniku preprečevale izpolnitev zakonsko določenih obveznosti, s čimer naj bi razbremenil očitka kršitve sodelovalne dolžnosti. Te ovire naj bi predstavljalo ravnanje predlagatelja, ki z dolžnikom ni ustrezno sodeloval, nadalje ravnanje sodišča, ki naj bi nerazumno dolgo odlašalo z izdajo soglasja k zamenjavi direktorjev, oviro pa naj bi predstavljali tudi objektivni razlogi, na primer bolezen računovodje. Pritožbeno sodišče tem pojasnilom ne more slediti. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, dolžnik po pozivih predlagatelja z dne 16. 12. 2020 in z dne 7. 1. 2021 želene dokumentacije predlagatelju ni predložil, s čimer je zahtevo za predložitev dokumentacije dejansko zavrnil. Razlogi, ki jih je dolžnik navedel v odgovorih na navedena poziva (odgovora dolžnika z dne 17. 12. 2020 in z dne 7. 1. 2020, oba dopisa sta podpisala G. G., kot predsednica nadzornega sveta dolžnika in D. D., kot direktor dolžnika), namreč ne predstavljajo utemeljenih razlogov za zavrnitev poziva oziroma gre za razloge, ki so bili povzročeni z ravnanjem večinskega delničarja.

19Predlog za odlog aktivnosti do pravnomočnosti sklepa o začetku postopka je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot zavrnitev zahteve za predložitev zahtevane dokumentacije. V postopku upniške prisilne poravnave je namreč čas ključnega pomena, saj ima zamuda rokov za posledico začetek stečajnega postopka.²³ Enako neutemeljeni pa so bili tudi drugi razlogi, navedeni v dopisih z dne 17. 12. 2020 in 7. 1. 2021. Pomota pri navedbi datuma (30. 6. 2020 namesto 30. 9. 2020) bi predstavljala ob pripravljenosti za sodelovanje hitro odpravljiv zaplet. Sklicevanje na (pre)kratek rok za predložitev dokumentacije (do 15. 1. 2021) je tudi neutemeljeno, saj je bil sklep o začetku postopka prisilne poravnave izdan že dne 16. 12. 2020, kar pomeni, da je imel dolžnik do tedaj že mesec dni časa, da pripravi dokumentacijo. Pritožnik se ne more uspešno sklicevati niti na pomanjkanje vzajemnega sodelovanja s predlagateljem, saj bi moral predložiti zgolj osnutek poročila. Neutemeljeno pa očita tudi sodišču prve stopnje, da je nerazumno dolgo odlašalo pri odločanju o soglasju k zamenjavi direktorjev, glede na to, da je večinski lastnik s številnimi predlogi, vlogami, urgencami predloga, pritožbami, sam zasipal sodišče. Zmotno je tudi stališče pritožnika, da bi moralo sodišče prednostno odločiti o predlogu družbe A. d. o. o. za izdajo soglasja k imenovanju direktorja, saj je bil ta vložen dne 24. 12. 2020 (PD 94), med tem ko je bil že pred tem, dne 18. 12. 2020, vložen upnikov predlog za prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnika (PD 86). Nenazadnje se je ob popisanem postopanju že izkazalo, da sodelovanje dolžnika s predlagateljem, v primeru, da ga zastopa D. D., ni dobro, kot je navedel tudi upravitelj v vlogi z dne 21. 1. 2021 (PD 161). Pritožnik sicer zatrjuje, da je imel dolžnik objektivne težave z izpolnjevanjem obveznosti (bolezen računovodkinje), vendar pa se opisani potek postopka pokaže, da so bile težave dejansko povzročene z ravnanjem pritožnika oziroma njegovih zakonitih zastopnikov. Iz pritožbenih navedb zato ne izhajajo utemeljeni razlogi za neizpolnitev dodatnih obveznosti, ki jih ima poslovodstvo dolžnika po drugem in po tretjem odstavku 221.l člena ZFPPIPP.

20Druge pritožbene navedbe, v katerih pritožnik predlagatelju očita zlorabo, pa se nanašajo na to, da naj bi bil pritožnik pri nakupu delnic dolžnika zaveden. Ti razlogi na odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati, saj se nanašajo na postopek prodaje delnic dolžnika.²⁴

21Pritožba torej ni utemeljena. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------
1 Upnik DUTB d. d. je predlagatelj upniške prisilne poravnave v skladu s prvim odstavkom 221.j člena ZFPPIPP.
² Proti sklepu iz petega odstavka tega člena ( t.j. sklep, s katerim sodišče upravičenje za vodenje poslov dolžnika prenese na upniški odbor oziroma upnike) ni pritožbe (šesti odstavek 221.i člena ZFPPIPP) .
³ Primerjaj Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-107/21-16, Up-341/21-16 z dne 2. 3. 2023.
⁴ Po že citirani odločbi Ustavnega sodišča lahko sklep, s katerim sodišče ugodi zahtevi za prenos pooblastila, izdan iz razlogov po 2. točki prvega odstavka 221.i člena ZFPPIPP, s pritožbo izpodbijajo delničarji insolventnega dolžnika z ustrezno kvoto delnic. Delničarji imajo namreč upravljalske pravice, med katerimi je tudi pravica do sklica skupščine. Skupščino je treba sklicati, če delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, od poslovodstva pisno zahtevajo sklic skupščine (tretji odstavek 295. člena ZGD-1). Ureditev v 221.i členu ZFPPIPP je zato posegla v pravice delničarjev, saj jim je odvzela upravljalske pravice.
⁵ ZFPPIPP določa, da ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da lahko pritožbo vložijo samo nekatere stranke (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Upravičeni predlagatelji upniške prisilne poravnave so zgolj upniki, ki so skupno imetniki finančnih terjatev do dolžnika, katerih vsota presega 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika (prvi odstavek 221.j člena ZFPPIPP). Pri odločanju o zahtevi za prenos pooblastila za vodenje poslov v upniški prisilni poravnavi lahko vložijo pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče zavrne ali zavrže zahtevo za prenos pooblastila za vodenje poslov, zato zgolj vlagatelji zahteve (sedmi odstavek 221.i člena ZFPPIPP), ne pa tudi drugi upniki.
⁶ O zahtevi mora sodišče odločiti v osmih dneh po prejemu mnenja upravitelja in upniškega odbora (tretji odstavek 221.i člena ZFPPIPP), slednja pa imata petnajst dni časa za izdajo tega mnenja (četrti odstavek 88. člena ZFPPIPP).
⁷ Primerjaj Cst 504/2016.
⁸ Eno od načel insolvenčnega postopka je tudi načelo hitrosti postopka po 48. členu ZFPPIPP).
⁹ Tudi sicer je ZFPPIPP pri številnih institutih zasnovan tako, da sodišče izda sklep na predlog upravitelja, upravičeni pritožniki pa svoje nasprotovanje izrazijo šele s pritožbo (npr. s pritožbo zoper sklepe v zvezi s prodajo po 344. členu ZFPPIPP).
¹⁰ Smiselno prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
¹¹ Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-107/21-16, Up-341/21 -16 z dne 2. 3. 2023, tč. 17.
¹² Omejitev dolžnikovih poslov (151. člen ZFPPIPP)). Dolžnik sem opravljati samo redne posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti in poravnavanjem svojih obveznosti iz teh poslov, druge posle pa s soglasjem sodišča. Upravitelj, ki je imenovan ob uvedbi postopka prisilne poravnave, nadzoruje poslovanje dolžnika, v ta namen pa mu mora insolventni dolžnik dati vse informacije, potrebne za nadzor, in mu omogočiti pregled njegovih poslovnih knjig in dokumentacije.
¹³ Omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika (151.a člen ZFPPIPP). Organ nadzora ali skupščina insolventnega dolžnika sta, ne glede na splošna pravila o pristojnosti organov insolventnega dolžnika, pristojna sprejeti sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, samo, če za tako odločitev dobita soglasje sodišča.
¹⁴ V zvezi s tem je upravitelj dne 5. 10. 2020 (PD 10) iz razlogov, ki so podrobneje pojasnjeni v tem dopisu, sodišču predlagal prepoved imenovanja prokurista ter podredno prepoved samostojnega zastopanja, direktorju in prokuristu skupaj pa prepoved izvedbe poslov in dejanj, ki bi neenakopravno obravnavali upnike ali onemogočali finančno prestrukturiranje dolžnika. Sodišče je na upraviteljev predlog dne 7. 10. 2020 (PD 12) izdalo sklep o omejitvi dolžnikovih poslov s prepovedjo dejanj, ki so razvidna iz izreka tega sklepa, dovoljene transakcije pa so pogojene s predhodno seznanitvijo in odobritvijo imenovanega upravitelja. Navedlo je, da je dolžnik neutemeljeno in brez vednosti upravitelja imenoval prokurista, ki ni vpisan v register, prav tako je bila brez vednosti upravitelja sklicana skupščina.
¹⁵ Kot izhaja iz dopisa z dne 12. 10. 2020 (PD 25) so varnostniki preprečevali dostop do poslovnih prostorov dolžnika vsem, ki jim D. D. ni izrecno odobril dostopa, tako da je bil v dneh med 6. 10. in 9. 10. 2020 dostop večkrat zavrnjen upravitelju v postopku prisilne poravnave, H. H., direktorju F. F. in članom nadzornega sveta dolžnika.
¹⁶ Sklep Okrožnega sodišča v Celju Ng 9/2020 z dne 30. 10. 2020.
¹⁷ Sodišče v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom ni dalo soglasja k imenovanju G. G. kot predsednice nadzornega sveta dolžnika (sklep Okrožnega sodišča v Celju St 000 z dne 24. 2. 2021, ki je postal pravnomočen v zvezi s sklepom istega sodišča z dne 8. 4. 2021). Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pojasnilo, da G. G. kot direktorica družbe A. d. o. o., sodišče zasipa z nenehnimi predlogi, vlogami, urgencami predloga, pritožbami, s čimer povzroča zavlačevanje postopka, iz njenih vlog pa je zaznati izrazito nasprotovanje postopku prisilne poravnave. Z vlaganjem začasnih odredb pa celo onemogoča delovanje uprave družbe, kar lahko povzroči stečaj dolžnika. Sodišče je zato ocenilo, da ravna G. G. v smeri zaščite interesov delničarja dolžnika, družbe A. d. o. o., ne pa v dobro dolžnika. Kot je nadalje zapisalo sodišče deluje v tej smeri tudi D. D., ki je prav tako direktor družbe A. d. o. o.
¹⁸ Sodišče prve stopnje pravnomočno zavrglo predlog za izdajo soglasja sodišča k imenovanju direktorja dolžnika D. D. in predlog za izdajo soglasja k odpoklicu direktorja F. F. z dne 2. 11. 2020 ter zavrnilo enak predlog družbe A. d. o. o. z dne 23. 12. 2020 (sklep Okrožnega sodišča v Celju St 000/2020 z dne 13. 1. 2021 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 95/2021 z dne 10. 3. 2021).
¹⁹ V postopku izdaje začasne odredbe pride do kontradiktornega postopka praviloma šele z vložitvijo ugovora, pravna sredstva, vložena zoper sklep o izvršbi pa njegove izvršitve ne zadržijo (šesti odstavek 9. člena ZIZ).
²⁰ Pritožnik sicer navaja, da nastopa v postopku kot upnik in kot delničar dolžnika, vendar pa v tem postopku upniške prisilne poravnave, kot izhaja iz že navednega, zasleduje interese, ki jih ima kot delničar dolžnika. Nenazadnje je imetnik 96,8% od vseh delnic dolžnika, med tem ko je se sklicuje na prijavo terjatve z dne 23. 12. 2020 (PD 94), s katero je prijavil terjatev z glavnico v višini 291,70 EUR, kar predstavlja glede na višino prijavljenih terjatev minimalni znesek.
²¹ Prevladujoč interes lastnikov pri poslovanju podjetja lahko obstaja le, dokler je podjetje dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobno, ko postane insolventno, pa ne več. V primeru, ko postane družba insolventna, stopijo v ospredje interesi upnikov, ki postanejo nadrejeni interesom lastnikom (prim. N. Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Razširjena uvodna pojasnila, GV založba, Ljubljana 2008, str. 41, tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-107/21-16, Up-341/21-16 z dne 2. 3. 2023, opomba 6).
²² Iz listin v spisu je razvidno, da sta A. d. o. o. in D. D. vložila številne predloge, vloge, urgence in pritožbe, npr. tudi predlog za izločitev sodnice, predlog za prenos krajevne pristojnosti, predlog za razrešitev upravitelja in drugo (glej sklep Okrožnega sodišča v Celju St 000/2020 z dne 16. 12. 2020 -PD 79, ki je postal pravnomočen v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 50/2021 z dne 17. 2. 2021, ter sklep Okrožnega sodišča v Celju St 000/2020 z dne 16. 12. 2020 -PD 80, ki je postal pravnomočen v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 51/2021 z dne 17. 2. 2021). Samo v zvezi s predlogom predlagatelja za prenos pooblastila za vodenje poslov je A. d. d. vložil štiri vloge; in sicer so to vloge z dne 19. 1., 21. 1., 26. 1. in 29. 1. 2021.
²³ Rok za vložitev naknadnega predloga prisilne poravnave začne teči z dnem izde sklepa o začetku prisilne poravnave in ga je dovoljeno podaljšati samo enkrat (primerjaj šesti odstavek 182. člena ZFPPIPP). To pomeni, da podaljšani rok za vložitev naknadnega predloga za prisilno poravnavo vedno poteče s potekom petih mesecev od začetka postopka prisilne poravnave in ga ni dovoljeno dodatno podaljševati. Če nihče od upravičenih predlagateljev ne vloži naknadnega predloga prisilne poravnave v trimesečnem roku oziroma v podaljšanem roku, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in začne stečajni postopek (1. točka devetega odstavka 221.k člena ZFPPIPP).
²⁴ Na te trditve je pravni naslednik predlagatelja sicer podal obširna pojasnila, pri čemer se sklicuje na MRA iz leta 2015, ki je bil potreben zaradi zapadlih kreditnih obveznosti dolžnika v višini tedaj 4,8 mio EUR. Pritožniku tem v zvezi očita špekulativni nakup delnic.