182. člen ZFPPIPP

Ker poslovodstvo dolžnika ni izpolnilo svojih dodatnih obveznosti, ki jih ima v primeru upniške prisilne poravnave, je bila utemeljena zahteva upnika za prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika. Interesi lastnika dolžnika se morajo v primeru, ko postane družba insolventna, umakniti in so v ospredju interesi upnikov.

Soglasje upniškega odbora je procesna predpostavka za dovolitev podaljšanja roka le v primeru, ko podaljšanje zahteva dolžnik. Smisel takšne ureditve je v preprečitvi, da bi dolžnik postopek zavlačeval.

Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moral dolžnik za izpolnitev pogojev v zvezi z ukrepom prostovoljnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev po 185.a členu ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 145. člena ZFPPIPP poročilu o izpolnitvi dodatnih pogojev predložiti soglasje ločitvenih upnikov za terjatve v višini 100 %, da bi izkazal izpolnjevanje pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje. Dolžnik je v načrt finančnega prestrukturiranja (NFP) vključil ukrep prostovoljnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev. Poročilu o izpolnitvi dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje je predložil pogodbe, sklenjene z imetniki zavarovanih terjatev z overjenimi podpisi, kar zadeva terjatve ločitvenih upnikov navedenih v NFP v višini 96,6 %, kot je ugotovila tudi pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij v pritrdilnem mnenju, ki je priloženo poročilu. Za ostale zavarovane terjatve pa je dolžnik podal izjavo, da razpolaga z zadostnimi sredstvi, da bodo plačane takoj po potrditvi prisilne poravnave oziroma da bodo terjatve konvertirane v kapitalski delež dolžnika.

V 182. členu ZFPPIPP določeni roki (3 + 2 meseca) od začetka postopka prisilne poravnave so prekluzivni, kar pomeni, da jih v nobenem primeru ni mogoče podaljševati. Na drugačno presojo pritožbenega sodišča ne vpliva okoliščina, da je sodišče prve stopnje o zahtevi za podaljšanje roka odločalo po poteku tega roka. Vsebinska odločitev o tem, ali se bo rok podaljšal, je v rokah upnikov in ne sodišča.

Potem, ko je dolžnik vložil zahtevo za dovolitev spremembe NFP, ga je sodišče s sklepom z dne 7. 8. 2014 pozvalo k dopolnitvi nepopolne zahteve v osmih dneh po prejemu sklepa skladno s 1. odstavkom 183. člena ZFPPIPP. Postopek v zvezi z nepopolno zahtevo dolžnika za spremembo NFP sodišču ne daje podlage za podaljšanje roka iz 1. odstavka 183. člena ZFPPIPP za dopolnitev nepopolne zahteve za dovolitev spremembe NFP, ker tako podaljšanje ZFPPIPP v 3. odstavku 183. člena izrecno prepoveduje.

Drugače kot v primeru osnovnega NFP je v primeru, ko dolžnik vloži zahtevo za dovolitev spremembe NFP. Tej zahtevi mora dolžnik priložiti med drugim poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o spremenjenem NFP, v katerem je podal pritrdilno mnenje, torej nič več le mnenje s pridržkom.

Če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja po 1. točki prvega odstavka 180. člena ZFPPIPP, mora poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja vsebovati tudi pritrdilno ali odklonilno mnenje pooblaščenega ocenjevalca o tem, ali so pogoji za plačilo terjatev, ki jih dolžnik ponuja upnikom, s spremenjenim načrtom finančnega prestrukturiranja, ugodnejši. 181. člen ZFPPIPP je bil z določbo tretjega odstavka dopolnjen z utemeljitvijo, da je pri presoji, ali so pogoji plačila terjatev ugodnejši, treba uporabiti pravila poslovno finančne stroke, in je zato najprimerneje, če to presojo opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja ter jo vključi v svoje poročilo o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja.