UPRS Sodba IV U 138/2021-19

I. Tožbi se ugodi, sklep Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije številka 303-4-01334/2020/2 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla vlogo tožnice št. 303-4-01334/2020/1, prispelo na Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19/2 (v nadaljevanju Javni poziv).

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica 13. 4. 2021 ob 11:25 prek uporabniškega računa »Moj SPIRIT« oddala vlogo na javni poziv, ki je bil 8. 4. 2021 objavljen na spletni strani https://www.spiritslovenia.si/razpis/366. Vloga tožnice ni popolna, saj je vlogo e-podpisala B. B., ki ni zakoniti zastopnik podjetja prijavitelja. Priloženo pooblastilo za podpis se glasi na drugo osebo – C. C. Vloge ni podpisala in oddala pooblaščena oseba. Glede na določila točke 1.5. javnega poziva dopolnitev nepopolne vloge ni možna in se v tem primeru vloga zavrže oziroma zavrne, za kar tožena stranka izda sklep, ki ga posreduje neizbranemu prijavitelju.

3Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da je Javni poziv v ročki 1.4. določal pogoje za prijavitelje, v točki 1.5. je bil opisan postopek izbora, kamor spadajo pogoji za popolnost vloge. Iz Javnega poziva izhaja tudi, da dopolnitev nepopolne vloge po Javnem pozivu ni možna in da se v primeru nepopolne vloge ali neizpolnjevanja pogojev za prijavitelja vloga zavrže oz. zavrne, za kar javna agencija izda sklep. Za tožnico ni sporno, da vloga ni bila popolna. Vložila jo je B. B., kar izhaja iz digitalnega podpisa na vlogi, tožnica pa je podpisala pooblastilo C. C. To pooblastilo prilaga tožbi. Vloga ni bila popolna, ker ni bilo predloženo pooblastilo za B. B. Nepopolnost je tudi v tem, da ni bilo odobritve opravljenega dejanja s strani tožnice in da ni bila pozvana k podpisu C. C. Tožena stranka je imela več možnosti, na kakšen način pozove tožnico k odpravi pomanjkljivosti vloge. Tožena stranka tožnice ali B. B. ali C. C. ni pozvala k odpravi pomanjkljivosti, ker je v javnem pozivu v nasprotju z materialnim predpisom navedla razpisni pogoj, da dopolnitev vloge ni možna. Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1) v prvem odstavku 27. člena določa, da mora komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvati tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo, rok za dopolnitev pa ne sme biti daljši od 15 dni. Šele če vlagatelj nepopolne vloge ne dopolni skladno s pozivom, se vloga zavrže. Tožena stranka je objavila javni razpis, ki ni vseboval navodila o vrnitvi nepopolnih vlog v dopolnitev. Razpis ni bil popoln; bil je nezakonit, saj je tožena stranka kršila določbo 27. člena ZPOP-1. Zaradi kršitve te določbe materialnega prava je tudi zmotno ugotovila dejansko stanje. Ker tožena stranka zaradi kršitve določbe 27. člena ZPOP-1 tožnice ni pozvala k odpravi nepopolne vloge in razjasnitvi dejstva, kdo je vlagatelj in podpisnik vloge, torej ni pozvala tožnice niti k podpisu vloge niti k odobritvi opravljenih dejanj, niti ni zahtevala podpisa C. C. ali pooblastila B. B., je nezakonito vodila postopek. Tako je bila tožnica neenako obravnavana v primerjavi z drugimi kandidati. Tožena stranka je zmotno zaključila, da je vloga (formalno) nepopolna in jo zavrglo. Tožena stranka bi morala tožnico pozvati na dopolnitev in po poteku roka za dopolnitev ugotavljati, ali je vloga popolna ali ten. Teh razlogov sklep ne vsebuje in ga ni mogoče preizkusiti. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne toženi stranki v ponoven postopek ter zahteva povrnitev stroškov.

4Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe. Navedla je, da je javni poziv izvajala v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili. Ker gre v predmetni zadevi v skladu z ustaljeno sodno prakso za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravnih zadev, se je postopek vodil po ZPOP-1, in sicer ob smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V primeru javnih razpisov in pozivov, kakršen je tudi predmetni, gre skladno s sodno prakso za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka. Vlogo na javni poziv bi lahko podpisala in vložila A. A., ki je zakoniti zastopnik tožeče stranke, kar izhaja iz uradnih podatkov iz poslovnega in sodnega registra, ali pa oseba, ki bi jo A. A. pooblastila za podpis in vložitev vloge prijavitelja na javni poziv. Pooblastilo za podpis vloge in za vložitev vloge bi moralo biti priloženo vlogi. Vlogo je podpisala in oddala B. B., ki nima položaja in funkcije zakonitega zastopnika tožeče stranke. K vlogi tudi ni bilo priloženo pooblastilo za podpis in oddajo vloge s strani A. A. pooblaščencu B. B. Vloga na javni poziv je morala biti izdelana skladno z določili javnega poziva, pozivne dokumentacije in po navodilih na obrazcu (točka 1.10). Vlogo je bilo treba oddati elektronsko prek uporabniškega računa „Moj SPIRIT“, dostopnem na spletnem portalu tožene stranke, v uporabniški račun se je bilo potrebno registrirati. Vsak prijavitelj je imel možnost pridobiti še dodatne informacije glede priprave in oddaje vloge in tožena stranke je tudi odgovorila na vprašanja potencialnih prijaviteljev. Vloga na javni poziv je sestavljena iz več obrazcev, ki so jih morali prijavitelji izpolniti, med drugim 1. Navodila za podpis in oddajo vloge, 2. Prijavni obrazec, 3. Izjava o strinjanju s pozivnimi pogoji, 4. Pooblastilo za pridobitev podatkov od FURS, 5. Pogodba o sofinanciranju, 6. Podpisno polje in podpisano izjavo 7. Priloga 1 - pooblastilo zakonitega zastopnika pooblaščencu za podpis vloge (če vloge ne podpisuje zakoniti zastopnik), 8. Priloga 2 – izpis iz zemljiške knjige ali najemna pogodba za poslovne prostore. V Navodilih za podpis in oddajo vloge, ki so sestavni del vloge, je navedeno, da mora vlogo podpisati zakoniti zastopnik ali z njegove strani pooblaščena oseba, kar se dokazuje z v vlogi priloženim skeniranim pooblastilom. Za veljaven podpis vloge je potrebno kvalificirano digitalno potrdilo. Tožeča stranka je k vlogi priložila izpolnjeno Prilogo 1 – pooblastilo, s katero je tožnica pooblastila C. C. za podpis in oddajo vloge, ni pa priložila vlogi pooblastila, s katerim bi pooblastila B. B. za podpis in oddajo vloge. Temu tožeča stranka niti ne nasprotuje, temveč trdi, da bi jo morala tožena stranka pozvati k dopolnitvi vloge. V postopek izpolnjevanja in podpisovanja in oddaje vloge so bili umeščeni varovalni mehanizmi, ki so večkrat opozorili na obveznosti pri izpolnjevanju, podpisovanju, oddajanju vlog, tudi v zvezi s predložitvijo pooblastila zakonitega zastopnika pooblaščencu za podpis in oddajo vloge. V sedmem odstavku 1.5. točke javnega poziva je določeno, da dopolnitev nepopolne vloge po tem javnem pozivu ni možna in da se v tem primeru vloga zavrže oziroma zavrne. Tožena stranka je odločala skladno s pogoji javnega poziva, ki ga je pripravila. Tožeča stranka je s prijavo na javni poziv izrecno izrazila strinjanje s pogoji in obveznostmi, ki so v pozivni dokumentaciji javno zapisani in natančno opredeljeni. Bistvo sodelovanja na javnih razpisih in javnih pozivih je, da vsi prijavitelji sodelujejo pod enakimi, vnaprej znanimi in opredeljenimi pogoji, ti pa se tudi ne spreminjajo, ampak veljajo ves čas enako za vse prijavitelje. Izrecno in neposredno privolitev v vse pogoje konkretnega javnega poziva so prijavitelji izkazali s podpisom Obrazca Izjava o strinjanju s pozivnimi pogoji. S podpisom te izjave je tožeča stranka izrecno pristala in sprejela pravila glede dopolnjevanja nepopolnih vlog. Tožnica je prezrla vsebino 34.a člena ZPOP-1. Tako se 27. člen ZPOP-1, ki se nanaša na dopolnjevanje nepopolnih vlog, v predmetnem javnem pozivu ne uporablja. Pravna ureditev Javnega poziva je skladna s specialnim zakonom ZPOP-1. Ugovori tožeče stranke glede nezakonitosti in neustavnosti takšne pravne ureditve so pavšalni in neutemeljeni. Pravna podlaga za pozivanje tožene stranke tožečo stranko k dopolnitvi vloge ni obstajala, tožeča stranka pa k vlogi pooblastila za podpis in oddajo vloge, ki bi bilo podeljeno B. B., ni predložila. Skladno z že ustavljeno upravno-sodno prakso je dodeljevanje sredstev, subvencij in drugih oblik državne pomoči iz proračuna javnopravna stvar in gre v primeru javnih razpisov za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka. Tožena stranka je pravilno uporabila določbo prvega odstavka 144. člena ZUP o odločanju po skrajšanem ugotovitvenem postopku, kjer je načelo zaslišanja stranke izključeno. Na podlagi vsega navedenega tožena stranka meni, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke neutemeljen ter zato naslovnemu sodišču predlaga, da ga v celoti zavrne.

5Tožnica je v prvi pripravljalni vlogi nasprotovala navedbam tožene stranke. Navedla je še, da določilo javnega poziva, ki je določalo, da dopolnitev nepopolne vloge ni možna, poskuša zaobiti zakonski določilo 27. člena ZPOP-1. Določbe javnega poziva ni mogoče šteti za posebne procesne določbe v postopku odločanja o podpori. Prav tako podpis izjave o strinjanju s pozivni pogoji ne more nadomestiti ali sanirati kršitve zakona. Podpis izjave ne more predstavljati strinjanja z nezakonitimi pogoji, saj potencialni prijavitelj ne more s pravnimi sredstvi doseči spremembe razpisnih pogojev, ampak se morebitna nezakonitost uveljavlja med oziroma po izvedenem postopku. Javni poziv ne more določati slabših pogojev za prijavitelje, kot jih določa zakon, ki varuje minimum pravic. Nezakonitost pogojev javnega razpisa ne more biti v škodo tožeče stranke, komisija pa ima že po samem ZPOP-1 dolžnost, da vlagatelja pozove na dopolnitev, če vloga ni popolna, tako pa določa tudi prvi odstavek 67. člena ZUP. Tožeča stranka izpostavlja še določila javnega poziva, da bo tožena strank za izpolnjevanje pogojev po potrebi zahtevala dodatna pojasnila in dokazila s strani prijavitelja, da v določbi, katera vloga se šteje za popolno, ni izrecno navedla, da se to nanaša tudi na pooblastilo in da si je pridržala pravico kadarkoli preklicati ali spremeniti javni poziv ter začasno ustaviti prejemanje vlog na javni poziv. Tudi iz tega izhaja, da je bil razpisni pogoj, da ne bo pozivala k dopolnjevanju vlog, v nasprotju s samo razpisno dokumentacijo. Ni dopustno, da bo tožena stranka selektivno izbirala, v katerih primerih bo pozivala k predložitvi dodatnih pojasnil in dokazil. Ob tem je določba o nevračanju v dopolnitev tudi prestroga in nesorazmerna. Javni poziv ni skladen s specialnim zakonom ZPOP-1. Če je v 34a. členu določeno, katere določbe poglavja se smiselno uporabljajo, še ne pomeni, da se ostale določbe ne uporabljajo.

6Tožena stranka je v pripravljalni vlogi še navedla, da 34.a člen ZPOP-1 izključuje uporabo določil o dopolnjevanju nepopolnih vlog (27. člen ZPOP-1, 67. člen ZUP in 68. člen ZUP), to je tistih vlog, ki nimajo obveznih prilog. Gre za tiste vloge, h katerim prijavitelj, čigar vlogo ni vložil zakoniti zastopnik prijavitelja, ampak oseba, ki ni predložila pooblastila prijavitelja, javni poziv pa je pisno pooblastilo opredelil kot obvezno prilogo.

7Tožba je utemeljena.

8Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke o zavrženju nepopolne tožničine vloge, oddane na Javni poziv.

9Predmetni Javni poziv je bil namenjen sofinanciranju obratovalnih stroškov zaradi izpada v prihodkih, zaradi posledice epidemije COVID-19 v mikro, malih in srednje velikih podjetjih, ki opravljajo dejavnost v gostinstvu in turizmu, ki predstavljajo ključne in zaradi epidemije COVID-19 zelo prizadete dele slovenske turistične ponudbe. Predmet tega Javnega poziva je tako bilo sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020, ko so bila podjetja zaradi epidemije (Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji) močno prizadeta in praktično niso ustvarjala prihodkov.

10Med strankama ni sporno, da se je tožnica prijavila na Javni poziv, ki je bil 8. 4. 2021 objavljen na spletni strani tožene stranke, da je tožnica 13. 4. 2021 preko uporabniškega računa „Moj Spirit“ pravočasno oddala vlogo, ki jo je elektronsko podpisala B. B., ki ni zakoniti zastopnik tožnice, vlogi pa ni bilo priloženo pooblastilo zakonitega zastopnika tožnice B. B. za podpis vloge, bilo pa je priloženo pooblastilo za osebo C. C.

11Tožena stranka je zato njeno vlogo zavrgla kot nepopolno, sklicujoč se na izrecna in jasna pravila javnega poziva o tem, kakšna vloga se šteje za popolno in da dopolnitev nepopolne vloge po tem javnem pozivu ni možna ter da se v tem primeru vloga zavrže oziroma zavrne s sklepom. Pri tem se je tožena stranka sklicevala na določbe Pozivne dokumentacije v petem, šestem in osmem odstavku točke 1.10 (roki in način prijave na Javni poziv) ter na točko 1.5 Javnega poziva.

12Sodišče najprej izpostavlja, da ZPOP-1 ureja ukrepe za spodbujanje podjetništva in organiziranost na tem področju ter postopke za dodeljevanje sredstev, namenjenih oblikovanju podpornega okolja za podjetništvo. Naloge za spodbujanje podjetništva in zagotavljanje učinkovitega podjetniškega okolja izvajata ministrstvo, pristojno za gospodarstvo in Javna agencija za področje investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in internacionalizacije. V 20. členu ZPOP-1 določa, da se proračunska sredstva države in sredstva iz namenskega premoženja javnega sklada za spodbujanje podjetništva za izvajanje zakonsko določenih nalog dodeljujejo na podlagi javnih razpisov in javnih pozivov.

13Javni poziv je tako kot javni razpis specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Bistvo konkurenčnih postopkov, vključno z obravnavanim, je presoja, katerih izmed kandidatov, katerih interesi si zaradi omejenosti finančnih sredstev nasprotujejo, najbolje izpolnjuje pogoje oziroma merila za pridobitev teh sredstev.¹ V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev gre nedvomno za odločanje o javnopravnih stvareh, ki sicer nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP², vendar je treba v tovrstnih zadevah upravni postopek smiselno uporabljati. Po določilu 4. člena ZUP se pravila upravnega postopka uporabljajo tudi v javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve, v kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Odločanje o tožničini vlogi na Javni poziv torej predstavlja drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP, ki določa, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Smiselna (poleg tega, da je tudi subsidiarna) uporaba ZUP ustreza naravi in potrebam postopka, kot je obravnavani.

14Sodišče ugotavlja, da so v uvodu izpodbijanega sklepa kot pravna podlaga za njegovo izdajo navedeni 227. člen Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, 30. in 34.a člen ZPOP-1 in 1.5. točka Javnega poziva. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa je kot pravno podlago za odločanje tožena stranka navedla le določila Javnega poziva (točka 1.5) in Pozivne dokumentacije (peti, šesti in osmi odstavek točke 1.10). Obrazložitev sklepa ne vsebuje določb zakona ali na zakonu temelječega podzakonskega predpisa, na podlagi katerega je tožena stranka odločila. To je ključno, saj javni razpisi in javni pozivi, vključno z obravnavanim Javnim pozivom, niso (zakonski niti podzakonski) predpisi. Njihova vsebina po obliki ni skladna z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, niti temu ne ustrezajo organi, ki ga sprejmejo oziroma ni ustrezno določen postopek njegovega sprejemanja. Javni razpisi oziroma pozivi so namenjeni obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm. To pomeni, da v javnem razpisu oziroma pozivu navedenih postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena Ustave RS, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu in na zakonitem predpisu.³ Tožena stranka, ki je zgolj na določbah Javnega poziva utemeljila svojo odločitev, je ravnala nezakonito.

15Nadalje v zvezi z izpodbijano odločitvijo o zavrženju vloge kot nepopolne, ker je vlogo elektronsko podpisala oseba, ki ni zakoniti zastopnik prijavitelja, in za to osebo ni bilo priloženo pooblastilo za podpis vloge, pač pa je bilo vlogi priloženo pooblastilo za podpis vloge, dano drugi osebi, sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za vprašanje upravičenosti zastopanja stranke po pooblaščencu v postopku javnega poziva, ne pa za vprašanje nepopolnosti vloge. Kot je opredelilo tudi Ustavno sodišče RS, pooblastilo ni vloga. V vsebinskem smislu ima pooblastilo sicer samostojen in poseben pravnoposlovni pomen, v procesno-tehničnem smislu pa ne more biti nič drugega kot priloga vloge.⁴

16Glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencu in ravnanja organa v tem primeru ZPOP-1, ki v VI. Poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive, nima posebnih določb. Zato se za ta vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZUP (pododdelek 5. „Pooblaščenec“ je umeščen v III. Poglavje „Stranka in njeno zastopanje“). V petem odstavku 55. člena ZUP je določeno, da organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev opravljenih dejanj; do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe. Če po izteku roka ni predloženo pooblastilo, se opravljena dejanja ne upoštevajo.

17Glede trditve tožene stranke v odgovoru na tožbo, da je javni poziv določil, da je vloga prijavitelja na javni poziv sestavljena iz več obrazcev, ki so jih morali prijavitelji izpolniti, med temi tudi „Priloga 1: Pooblastilo zakonitega zastopnika pooblaščencu za podpis vloge“, in da se na podlagi petega odstavka 1.5. točke javnega poziva za popolno šteje vloga, ki vsebuje v celoti izpolnjene obrazce in njihove obvezne priloge, določene v pozivni dokumentaciji, sodišče pojasnjuje, da z javnim pozivom ne more biti določen poseben postopek, ki izključuje uporabo predpisanega postopka. Ker je treba za obravnavani Javni poziv torej upoštevati najprej pravila, določena v ZPOP-1, ki pa postopanja glede pooblastila ne ureja, to nadalje terja smiselno uporabo določb ZUP. Poleg tega pa sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da „Priloge 1: Pooblastilo zakonitega zastopnika pooblaščencu ta podpis vloge“, za katerega tožena stranka v odgovoru na tožbo trdi, da je eden od obrazcev, ki je sestavljal vlogo in so jih morali prijavitelji izpolniti, sploh ni bil sestavni del Pozivne dokumentacije in sploh ni bil objavljen kot del Javnega poziva oz. Pozivne dokumentacije.⁵ Tožena stranka je torej napačno uporabila materialno pravo, ker je kot pravno podlago za odločanje napačno upoštevala določbe Javnega poziva, ni pa uporabila relevantnih določb ZUP.

18Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil upravnega postopka, pri odločanju pa je bilo tudi zmotno uporabljeno materialno pravo. Sodišče je zato na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter v tem delu zadevo vrnilo v ponovni postopek. Prvostopenjski organ mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko mu je bila vročena sodba, pri tem pa je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

19Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je bilo potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

20Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Čeprav se po Zakonu o odvetništvu pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih uporablja odvetniška tarifa, je ZUS-1 kot kasnejši in specialni zakon vprašanje ugotavljanja višine stroškov odvetniškega zastopanja v upravnem sporu, ki naj jih uspelemu tožniku povrne nasprotna stranka, uredil drugače kot Zakon o odvetništvu.⁶ Tako je pri odmeri višine tožnikovih stroškov, čeprav jih je stranka priglasila na podlagi Odvetniške tarife, sodišče, ker je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, o stroških odločilo skladno z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika pripadajo tožeči stranki, ker je bila zadeva rešena na seji in jo je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, stroški v višini 285,00 EUR. Prisojeni znesek se poveča še za 22% DDV (odvetnik je zavezanec za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR. Sodišče glede vložene pripravljalne vloge tožeče stranke presoja, da ta ni bila potrebna v smislu 4. člena Pravilnika, zato sodišče ni priznalo dodatnih stroškov. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

21Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

¹ Tako sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017.
² Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari.
³ Tako sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017 (enako tudi X Ips 358/2015, X Ips 359/2015, X Ips 360/2015).
⁴ Odločba Ustavnega sodišča RS številka Up-858/09-16 z dne 14. 6. 2012.
⁵ V Pozivni dokumentaciji je pod točko „2.4. Vsebina vloge“ navedeno, da so obrazci za pripravo vloge: Obrazec št. 1: Prijavni obrazec, Obrazec št. 2: Izjava o strinjanju z pozivnimi pogoji, Obrazec št. 3: Pooblastilo za pridobitev podatkov od Finančne uprave Republike Slovenije. V Pozivni dokumentaciji so bili objavljeni pod „2. OBRAZCI“ le: Obrazec št. 1, to je 1. Prijavni obrazec, Obrazec št. 2, to je 2 Izjava o strinjanju s pozivnimi pogoji, Obrazec št. 3, to je 3 Pooblastilo za pridobitev podatkov od Finančne uprave Republike Slovenije in 5. VZOREC POGODBE.
⁶ Tako sklep VSRS I Up 141/2017 z dne 6. 9. 2017.