27. člen ZPOP-1

V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge, kar pomeni, da mora biti obvezni sestavni del razpisne dokumentacije tudi navedba dokumentov, ki jih mora predlagatelj predložiti. Toženka ni izkazala, da je javni razpis vseboval točno navodilo, kakšno listino mora tožnica v zvezi z merilom priložiti kot dokazilo.

Z javnim pozivom ne more biti določen poseben postopek, ki izključuje uporabo predpisanega postopka. ZPOP-1 v VI. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive, vendar nima posebnih določb glede zastopanja stranke po pooblaščencu in ravnanja organa v tem primeru, zato se za ta vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZUP. Ker je treba za obravnavani Javni poziv torej upoštevati najprej pravila, določena v ZPOP-1, ki pa postopanja glede pooblastila ne ureja, to nadalje terja smiselno uporabo določb ZUP. Tožena stranka je napačno uporabila materialno pravo, ker je kot pravno podlago za odločanje napačno upoštevala določbe Javnega poziva, ni pa uporabila relevantnih določb ZUP.

Izpodbijana odločitev o zavrženju vloge kot nepopolne, ker je vlogo elektronsko podpisala oseba, ki ni zakoniti zastopnik prijavitelja, in pooblastilo za podpis vloge ni bilo priloženo, predstavlja vprašanje upravičenosti zastopanja stranke po pooblaščencu v postopku javnega poziva, ne pa za vprašanje nepopolnosti vloge. Glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencu in ravnanja organa v tem primeru ZPOP-1, ki v VI. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive, nima posebnih določb, zato se za ta vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZUP.

Javni razpisi in javni pozivi niso (zakonski niti podzakonski) predpisi. V javnem razpisu oziroma pozivu navedenih postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve. Tožena stranka je že v javnem pozivu določila, da bo za preverjanje izpolnjevanja pogojev po potrebi zahtevala dodatna pojasnila in dokazila s strani prijavitelja. Vendar pri obravnavi tožničine vloge tega tožena stranka ni storila, temveč je listino (prvo stran pogodbe) vsebinsko presojala v smislu (ne)izpolnjevanja pogoja, ki ga je določal Javni poziv.

V obravnavani zadevi gre za vprašanje procesne sposobnosti nastopati kot stranka v postopku javnega poziva, saj vloge ni oddala pooblaščena oseba. ZPOP-1 pa glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencih in ravnanja organa v primeru nepredložitve pooblastila nima posebnih določb. Zato za ta vprašanja veljajo določbe ZUP, in sicer predvsem peti odstavek 55. člena, ki določa, da organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe.

Tožena stranka je javna agencija, na katero so s strani države prenesena pooblastila za odločanje, zaradi česar je dolžna spoštovati pravila poštenega postopka, kot veljajo za upravni postopek, saj gre v postopkih javnih razpisov in javnih pozivov za javno-pravno stvar, določba 34.a člena ZPOP-1 pa ne izključuje uporabe ZUP. Zato se, upoštevajoč načelo varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, tudi v predmetnem postopku uporabljajo pravila poštenega postopka. Tožeča stranka se upravičeno sklicuje na določbo 27. člena ZPOP-1 o pozivu k dopolnitvi nepopolnih vlog in opozarja, da bi jo morala tožena stranka pozvati na dopolnitev vloge. Navedena določba se skladno s petim odstavkom 34.a člena ZPOP-1 v postopkih javnih pozivov ne uporablja, vendar pa določba tretjega odstavka 34.a člena ZPOP-1 določa, da je sprememba vloge dopustna do odločitve o dodelitvi sredstev, pri tem pa se glede vrstnega reda popolnih vlog šteje, da je bila spremenjena vloga znova vložena. Navedeno določilo se nanaša tudi na možnost vsebinske spremembe vloge, kar pomeni, da možnost spremembe vloge toliko bolj velja v primeru zgolj formalne dopolnitve vloge. Prav tako se v postopku javnega poziva smiselno up

V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje nepopolnosti vloge v smislu 66. in 67. člena ZUP oziroma 27. člena ZPOP-1, pač pa za vprašanje procesne sposobnosti nastopati kot stranka v postopku javnega poziva, saj vloge ni oddala pooblaščena oseba. Vlogo je podpisala oseba, ki ni imela pooblastila zakonitega zastopnika tožnika. ZPOP-1 pa glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencih in ravnanja organa v primeru nepredložitve pooblastila nima posebnih določb. Zato za ta vprašanja veljajo določbe ZUP, in sicer predvsem peti odstavek 55. člena, ki določa, da organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe. Če po izteku roka ni predloženo pooblastilo, se opravljena dejanja ne upoštevajo.

Kolikor tožena stranka meni, da formalna dopolnitev vloge ni dopustna, mora v sklepu navesti ustrezno pravno podlago za takšno odločitev, kar v obravnavanem primeru ni podano.

Presoja zakonitosti akta v upravnem sporu ni možna, če izpodbijani akt nima nobene navedbe o tem, na podlagi katerih zakonskih določb je organ odločal – tako glede pristojnosti za odločanje, procesnih določb, kot tudi glede materialnega prava. V izpodbijanem izreku ni specificirano, katera konkretna vloga tožene stranke je bila zavrnjena; to je je sicer razvidno iz obrazložitve, vendar se po določbah ZUP o zahtevku odloča v izreku in izrek mora biti določen, kajti izrek se izvršuje. Obvezni sestavni del razpisne dokumentacije mora biti tudi navedba potrebnih dokumentov, ki jih mora predlagatelj predložiti izvajalcu razpisa. Če razpis s tega vidika ni popoln, to ne more biti v škodo prijavitelju, poleg tega pa ima komisija že po samem ZPOP-1 dolžnost, da vlagatelja pozove na dopolnitev, če vloga ni bila popolna (1. odstavek 27. člena ZPOP-1). Iz obrazložitve odločbe namreč izhaja, da je bilo za komisijo odločilno, da bi prijavitelj izkazal sodelovanje s pogodbo, zato bi morala komisija tožnika pozvati, da predloži dokaz o pogodbenem sodelovanju, pa tega ni storila.