34.a člen ZPOP-1

Toženka je javna agencija, na katero so s strani države prenesena pooblastila za odločanje, in je pri odločanju o javnopravni stvari dolžna spoštovati pravila poštenega postopka, ki veljajo za upravni postopek, določba 34.a člena ZPOP-1 pa uporabe splošnih določil postopka po ZUP ne izključuje.

Pregled zadeve pokaže, da je javni poziv toženec pripravil na podlagi določbe 34.a člena Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, v nadaljevanju ZPOP-1). V II. točki pozivne dokumentacije je opisan postopek udeležbe na javnem pozivu in opredeljeni pogoji za izplačilo sofinanciranja. Iz njih izhaja, da je za udeležbo v postopku javnega poziva tožnica morala oddati vlogo za pridobitev sredstev iz javnega poziva, ki ji je morala priložiti 3 ponudbe potencialnih zunanjih izvajalcev. Po določbi 15. člena Pogodbe je tožnica upravičena do sofinanciranja, ko pravočasno in pravilno odda zahtevek za povračilo stroškov, višina sofinanciranja pa je odvisna od višine dejansko nastalih opravičenih stroškov (določba 2. in 7. člena Pogodbe). Po določbi 18. člena Pogodbe je zahtevek osnova za izplačilo.

Smiselna uporaba določb ZUP, ki prihaja v poštev tudi v konkretni zadevi, ne pomeni, da javni poziv način vlaganja vlog lahko določa drugače, kot to določa ZUP. Omejitev načina oddaje vlog na izključno elektronskega predstavlja neutemeljen poseg v tožnikovo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), saj mu onemogoča, da bi organ vsebinsko obravnaval njegovo vlogo, ki je bila vložena v skladu z določbami ZUP in ki veljajo tudi v obravnavanem postopku o dodeljevanju javnih sredstev.

Z javnim pozivom ne more biti določen poseben postopek, ki izključuje uporabo predpisanega postopka. ZPOP-1 v VI. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive, vendar nima posebnih določb glede zastopanja stranke po pooblaščencu in ravnanja organa v tem primeru, zato se za ta vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZUP. Ker je treba za obravnavani Javni poziv torej upoštevati najprej pravila, določena v ZPOP-1, ki pa postopanja glede pooblastila ne ureja, to nadalje terja smiselno uporabo določb ZUP. Tožena stranka je napačno uporabila materialno pravo, ker je kot pravno podlago za odločanje napačno upoštevala določbe Javnega poziva, ni pa uporabila relevantnih določb ZUP.

Izpodbijana odločitev o zavrženju vloge kot nepopolne, ker je vlogo elektronsko podpisala oseba, ki ni zakoniti zastopnik prijavitelja, in pooblastilo za podpis vloge ni bilo priloženo, predstavlja vprašanje upravičenosti zastopanja stranke po pooblaščencu v postopku javnega poziva, ne pa za vprašanje nepopolnosti vloge. Glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencu in ravnanja organa v tem primeru ZPOP-1, ki v VI. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive, nima posebnih določb, zato se za ta vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZUP.

Javni razpisi in javni pozivi niso (zakonski niti podzakonski) predpisi. V javnem razpisu oziroma pozivu navedenih postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve. Tožena stranka je že v javnem pozivu določila, da bo za preverjanje izpolnjevanja pogojev po potrebi zahtevala dodatna pojasnila in dokazila s strani prijavitelja. Vendar pri obravnavi tožničine vloge tega tožena stranka ni storila, temveč je listino (prvo stran pogodbe) vsebinsko presojala v smislu (ne)izpolnjevanja pogoja, ki ga je določal Javni poziv.

Specialni zakon, kot je glede na ZUP ZPOP-1, postopka ne sme poenostaviti tako, da bi zmanjševal učinkovito varstvo pravic, še zlasti v primeru formalnih pogojev za prijavo. Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za vprašanje nepopolnosti vloge, pač pa za vprašanje upravičenosti nastopanja kot stranka v postopku. ZPOP-1 glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencih in ravnanja organa v primeru nepredložitve pooblastila nima posebnih določb. Zato za ta vprašanja veljajo določbe ZUP.

Tožena stranka je javna agencija, na katero so s strani države prenesena pooblastila za odločanje, zaradi česar je dolžna spoštovati pravila poštenega postopka, kot veljajo za upravni postopek, saj gre v postopkih javnih razpisov in javnih pozivov za javno-pravno stvar, določba 34.a člena ZPOP-1 pa ne izključuje uporabe ZUP. Zato se, upoštevajoč načelo varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, tudi v predmetnem postopku uporabljajo pravila poštenega postopka. Tožeča stranka se upravičeno sklicuje na določbo 27. člena ZPOP-1 o pozivu k dopolnitvi nepopolnih vlog in opozarja, da bi jo morala tožena stranka pozvati na dopolnitev vloge. Navedena določba se skladno s petim odstavkom 34.a člena ZPOP-1 v postopkih javnih pozivov ne uporablja, vendar pa določba tretjega odstavka 34.a člena ZPOP-1 določa, da je sprememba vloge dopustna do odločitve o dodelitvi sredstev, pri tem pa se glede vrstnega reda popolnih vlog šteje, da je bila spremenjena vloga znova vložena. Navedeno določilo se nanaša tudi na možnost vsebinske spremembe vloge, kar pomeni, da možnost spremembe vloge toliko bolj velja v primeru zgolj formalne dopolnitve vloge. Prav tako se v postopku javnega poziva smiselno up

Zgolj navedba določil iz Javnega poziva brez ustrezne navedbe materialnega predpisa, ki onemogoča formalno dopolnitev vloge z ustreznim imenom podpisnika, ni dovolj za zakonito izdano odločbo. Takšna pomanjkljivost v obrazložitvi, ki je ni mogoče rešiti z odgovorom na tožbo, namreč ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta.

V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev gre za odločanje o javnopravnih stvareh, ki sicer nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, vendar je treba v tovrstnih zadevah upravni postopek smiselno uporabljati. Po določilu 4. člena ZUP se pravila upravnega postopka uporabljajo tudi v javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve, v kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje so sicer lahko v posebnem zakonu urejena drugače kot v ZUP (prvi odstavek 3. člena ZUP), vendar pa mora tudi v takih primerih organ ravnati po določbah ZUP v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (drugi odstavek 3. člena ZUP). Javni poziv ni podzakonski akt in je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih norm, kar pomeni, da v javnem pozivu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v zakonu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve. Sodišče pa vendar pripominja, da 34.a člen ZPOP-1, na katerega se sklicuje tožena stranka v odgovoru na tožbo, ne izključuje uporabe določb ZUP. Ne glede na namen novele ZPOP-1 z uvedbo 3

34.a člen ZPOP-1, na katerega se sklicuje tožena stranka v odgovoru na tožbo, ne izključuje uporabe določb ZUP. Tretji odstavek 34.a člena ZPOP-1 dopušča spremembo vloge do odločitve o dodelitvi sredstev, zato bi bilo nekonsistentno, da bi zakon dopuščal vsebinsko spremembo vloge, medtem ko bi bila formalna pomanjkljivost izvzeta. Kolikor je tožena stranka štela, da je obravnavana vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, bi morala tožena stranka v skladu z določbami prvega odstavka 67. člena ZUP od tožnika v roku petih delovnih dni zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi, in ji določiti rok, v katerem mora vlogo popraviti. Ker tožena stranka ni ravnala tako, s tem tožeči stranki ni omogočila, da bi popravila oziroma dopolnila vlogo, ki bi se, če bi bile pomanjkljivosti pravilno odpravljene, na podlagi petega odstavka 68. člena ZUP lahko štela za pravočasno in popolno vlogo, o kateri bi tožena stranka mogla meritorno odločati.

Tretji odstavek 34.a člena ZPOP-1 določa, da je vlogo vlagatelja na Javni poziv mogoče spremeniti. Navedeno določilo predstavlja celo možnost vsebinske spremembe vloge, zaradi česar je morebitna formalna odprava pomanjkljivosti toliko bolj razumljiva. Če namreč tožena stranka meni, da se pri izvedbi postopka Javnega poziva zaradi četrtega odstavka 34.a člena ZPOP-1 (ki določa katere člene ZPOP-1 se pri postopku Javnega poziva uporablja) ne uporablja ostalih določil ZPOP-1, pa navedeni člen ne izključuje uporabe splošnih določil postopka po ZUP, katerega smiselno uporabo priznava tudi sama tožena stranka.

Kolikor tožena stranka meni, da formalna dopolnitev vloge ni dopustna, mora v sklepu navesti ustrezno pravno podlago za takšno odločitev, kar v obravnavanem primeru ni podano.

Vloga tožeče stranke ni bila popolna, saj je ni podpisala zakonita zastopnica (ena od direktoric) tožeče stranke. Presoja tožene stranke, da je bila vloga tožeče stranke nepopolna, je zato pravilna in na podlagi te ugotovitve tudi sprejeta pravilna odločitev, da se vloga tožeče stranke zavrže, ne da bi se tožečo stranko pred tem pozivalo k dopolnitvi vloge.

Pomoč de minimis, ne glede na datum plačila pomoči, velja za dodeljeno takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom.