20. člen ZPOP-1
(pogoji za začetek postopka)
(1)Proračunska sredstva države in sredstva iz namenskega premoženja javnega sklada za spodbujanje podjetništva za izvajanje nalog iz 7., 11. in 16. člena tega zakona se dodeljujejo na podlagi javnih razpisov in javnih pozivov. Javne razpise in javne pozive izvajajo ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, in druga ministrstva, javna agencija ter javni sklad za spodbujanje podjetništva (v nadaljnjem besedilu: izvajalec razpisa).
(2)Izvajalec razpisa lahko začne postopek za dodelitev sredstev, če:
1.imajo za dodelitev sredstev potrjen program dela in
2.so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti iz pogodb, sklenjenih med posameznim ministrstvom in izvajalcem razpisov.
- UPRS Sodba III U 53/2020-32Upravno sodišče RS · 2025
Pri dodeljevanju javnih sredstev je treba zaradi varstva javne koristi zasledovati cilje, s katerimi se preprečuje oziroma omejuje nastajanje škode državnemu proračunu in zagotovi možnost za pridobitev sredstev tistim prijaviteljem, ki ravnajo pošteno, v skladu z razpisom, njegovim namenom in cilji, in ki so na pošten način ravnali tudi v preteklosti na že zaključenih razpisih. Eden od ukrepov, ki zasleduje te legitimne cilje, pa je lahko ukrep, s katerim se iz dodeljevanja sredstev izloči tiste prijavitelje, ki so se po prejšnjih razpisih izkazali za nezanesljive porabnike teh sredstev. Ob upoštevanju, da naj bi razpisni pogoj zagotovil, da se nepovratnih denarnih sredstev ne dodeljuje subjektom, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, pa je po presoji sodišča zakonit in veljaven tudi razpisni pogoj, ki od udeležbe na javnem razpisu izključuje prijavitelje, katerih zapadle in neporavnave obveznosti obstajajo, a še niso ugotovljene s pravnomočnim izvršilnim naslovom. Agencija ni dolžna čakati na pravnomočno sodno odločitev, s katero bi bilo ugotovljeno, da tožnica ni poravnala svojih obveznosti. Predhodno vprašanje lahko organ sam obravnava in reši, čeprav je postopek za nje
- UPRS Sodba III U 326/2018-14Upravno sodišče RS · 2020
Pravilna je navedba tožene stranke, da ni dolžna čakati na pravnomočno sodno odločitev, s katero bi bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ni poravnala svojih obveznosti, saj je to posebej opredeljeno v določbah Javnega razpisa, vendar pa to ne pomeni, da lahko svojo odločitev utemelji zgolj z navedbo, da obveznosti niso poravnane, ne da bi to ustrezno pojasnila in utemeljila.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 4. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba III U 53/2020-32Upravno sodišče RS · 25. 4. 2025
Pri dodeljevanju javnih sredstev je treba zaradi varstva javne koristi zasledovati cilje, s katerimi se preprečuje oziroma omejuje nastajanje škode državnemu proračunu in zagotovi možnost za pridobitev sredstev tistim prijaviteljem, ki ravnajo pošteno, v skladu z razpisom, njegovim namenom in cilji, in ki so na pošten način ravnali tudi v preteklosti na že zaključenih razpisih. Eden od ukrepov, ki zasleduje te legitimne cilje, pa je lahko ukrep, s katerim se iz dodeljevanja sredstev izloči tiste prijavitelje, ki so se po prejšnjih razpisih izkazali za nezanesljive porabnike teh sredstev. Ob upoštevanju, da naj bi razpisni pogoj zagotovil, da se nepovratnih denarnih sredstev ne dodeljuje subjektom, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, pa je po presoji sodišča zakonit in veljaven tudi razpisni pogoj, ki od udeležbe na javnem razpisu izključuje prijavitelje, katerih zapadle in neporavnave obveznosti obstajajo, a še niso ugotovljene s pravnomočnim izvršilnim naslovom. Agencija ni dolžna čakati na pravnomočno sodno odločitev, s katero bi bilo ugotovljeno, da tožnica ni poravnala svojih obveznosti. Predhodno vprašanje lahko organ sam obravnava in reši, čeprav je postopek za nje
- UPRS Sodba III U 326/2018-14Upravno sodišče RS · 10. 1. 2020
Pravilna je navedba tožene stranke, da ni dolžna čakati na pravnomočno sodno odločitev, s katero bi bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ni poravnala svojih obveznosti, saj je to posebej opredeljeno v določbah Javnega razpisa, vendar pa to ne pomeni, da lahko svojo odločitev utemelji zgolj z navedbo, da obveznosti niso poravnane, ne da bi to ustrezno pojasnila in utemeljila.