30. člen ZPOP-1

Ker je stranka sledila prejetemu pozivu na odpravo pomankljivosti in je v roku vlogo dopolnila s pooblastilom, vloge ni mogoče zavreči. Iz danega pooblastila namreč jasno izhaja namen stranke, da za podpis in vložitev vloge na javni poziv pooblasti določeno osebo, kar pomeni, da je stranka s kasneje predloženim pooblastilom vsekakor izkazala odobritev že opravljenih dejanj. Pravno varstvo je v primerih odločitev (tako vsebinskih kot tudi procesnih) po ZPOP-1, ne glede na splošno ureditev v ZUP, zagotovljeno neposredno v upravnem sporu.

Z javnim pozivom ne more biti določen poseben postopek, ki izključuje uporabo predpisanega postopka. ZPOP-1 v VI. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive, vendar nima posebnih določb glede zastopanja stranke po pooblaščencu in ravnanja organa v tem primeru, zato se za ta vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZUP. Ker je treba za obravnavani Javni poziv torej upoštevati najprej pravila, določena v ZPOP-1, ki pa postopanja glede pooblastila ne ureja, to nadalje terja smiselno uporabo določb ZUP. Tožena stranka je napačno uporabila materialno pravo, ker je kot pravno podlago za odločanje napačno upoštevala določbe Javnega poziva, ni pa uporabila relevantnih določb ZUP.

Izpodbijana odločitev o zavrženju vloge kot nepopolne, ker je vlogo elektronsko podpisala oseba, ki ni zakoniti zastopnik prijavitelja, in pooblastilo za podpis vloge ni bilo priloženo, predstavlja vprašanje upravičenosti zastopanja stranke po pooblaščencu v postopku javnega poziva, ne pa za vprašanje nepopolnosti vloge. Glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencu in ravnanja organa v tem primeru ZPOP-1, ki v VI. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive, nima posebnih določb, zato se za ta vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZUP.

Pomoč de minimis, ne glede na datum plačila pomoči, velja za dodeljeno takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom.

Ob upoštevanju, da gre za enostopenjski postopek, bi organ smel svojo odločitev spremeniti le, če bi bili za to podani pogoji, določeni za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev, vendar pa sprememba razlogov v obrazložitvi odločbe ne pomeni spremembe odločitve. Prav tako pa tudi ne gre za očitno pomoto, ki bi od organa terjala poseg v razloge obrazložitve, temveč za vsebinsko spremembo razlogov, ki so vplivali na odločitev.