VSM Sklep I Cp 361/2022

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Toženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo toženke za povrnitev pravdnih stroškov z dne 11. 1. 2022.

2Zoper takšno odločitev se pravočasno, po pooblaščencu, pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pojasnjuje, da je tožnik v pravdi III P 123/2021, ki teče med istima pravdnima strankam zaradi ugotovitve skupnega premoženja in deležev na njem, le da je njuna vloga na aktivni ter pasivni strani obrnjena, dne 10. 11. 2021 vložil vlogo, ki je po vsebini zajemala pripravljalno vlogo ter nasprotno tožbo. Ta pisna vloga je bila pritožnici vročena 16. 11. 2021, nasprotna tožba pa je bila izločena iz zadeve III P 123/2021 in vpisana pod novo opravilno številko III P 265/2021 (predmetna zadeva). Ker tožnik sodne takse za nasprotno tožbo ni plačal v roku, zavrnjen pa je bil tudi njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je bil s sklepom prvostopenjskega sodišča III 265/2021 z dne 20. 12. 2021, ki je postal pravnomočen dne 7. 1. 2022, postopek po nasprotni tožbi ustavljen. Zaradi ustavitve postopka iz krivdnih razlogov je pritožnica dne 11. 1. 2022 na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZPP pravočasno vložila predlog za izdajo sklepa o stroških v predmeti zadevi. Razlogov, iz katerih je sodišče prve stopnje njen predlog zavrnilo, pa ne sprejema. Nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih zatrjuje, ker sodišče najprej navaja, da pritožnici nasprotna tožba še ni bila vročena, nato pa, da ji je sicer bila vročena, vendar brez poziva, da odgovori nanjo. Ob tem poudarja, da je bila nasprotna tožba pritožnici vročena dne 16. 11. 2021 in se je z njo dejansko seznanila, to pa je bil razlog, da je nanjo morala odgovoriti. Drugačno ravnanje bi bilo v nasprotju s procesnimi pravili ter skrbnim ravnanjem njenih pooblaščencev. Ker prvi odstavek 277. člena ZPP določa, da mora tožena stranka na tožbo odgovoriti v 30 dneh od njene vročitve, je bila pritožnica to v zakonskem roku dolžna storiti ne glede na to, da ni prejela poziva za odgovor nanjo z opozorilom o možnosti izdaje zamudne sodbe, v kolikor pozivu ne bi sledila v roku. Ključno je zgolj, da se je pritožnica seznanila z obstojem in vsebino nasprotne tožbe, zato se je bila ob profesionalni skrbnosti njenih pooblaščencev in v izogib tveganju pred nastankom morebitnih neugodnih posledic, do tožbenih navedb dolžna opredeliti. S tem je zadostila tudi zakonski zahtevi po obrazloženosti odgovora na tožbo (278. člena ZPP). Zmotno je tudi prvostopenjsko stališče, da pravda po nasprotni tožbi še ni pričela teči. Po prvem odstavku 189. člena ZPP pravda namreč začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki, ki je bila v danem primeru opravljena dne 16. 11. 2021. Konkretnega primera tudi ne gre enačiti z zadevo Pdp 107/2014, saj ta ne obravnava vprašanja vročanja tožbe ter začetka pravde v primeru nasprotne tožbe. Po prvem odstavku 276. člena ZPP je predpogoj za vročitev tožbe plačilo sodne takse zanjo, zato bi sodišče prve stopnje po stališču pritožbe do izpolnitve tega pogoja moralo počakati z vročanjem tožnikove »pripravljalne vloge ter nasprotne tožbe.« Neugodnih posledic, ker sodišče ni postopalo na opisan način, pa pritožnica ni dolžna trpeti. V sodni praksi je ustaljeno stališče, da za stranko ne morejo nastati neugodne posledice v obliki izdaje zamudne sodbe, preden ji je vročena tožba s pozivom, da odgovori nanjo. Po prepričanju pritožbe mora zato še toliko bolj veljati, da negativnih posledic, v danem primeru stroškovnih, ne more trpeti, v kolikor je ravnala še bolj skrbno, kot se od nje pričakuje in na nasprotno tožbo odgovorila še preden je prejela poziv sodišča, naj to stori. Pritožnica pri tem še dodaja, da je glede na visoko vrednost spora tako v postopku po tožbi kot po nasprotni tožbi, tudi v izogib nastanku nepotrebnih stroškov, odgovor na nasprotno tožbo pridružila odgovoru na pripravljalno vlogo tožnika, v zadevi po tožbi toženca, sploh, ko je upravičeno pričakovala združitev zadev v skupno obravnavanje. V prepričanju, da je glede na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP upravičena do povračila stroškov za odgovor na nasprotno tožbo in so bili ti potrebni za pravdo, sodišču druge stopnje predlaga, da njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da pritožničinem stroškovnem zahtevku v celoti ugodi. Podrejeno naj ga razveljavi in zadevo sodišču prve stopnje vrne v novo odločanje, v vsakem primeru pa tožniku naloži plačilo stroškov predmetne pritožbe s pripadki.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. V skladu s sedmo alinejo 366.a člena ZPP je v zadevi odločal senat.

5Pritožba se zaradi nasprotja razlogov o odločilnih dejstvih neutemeljeno sklicuje na bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V argumentaciji prvostopenjskega sklepa je namreč skladno pojasnjeno, da je pritožnica nasprotno tožbo v predmetni zadevi sicer dejansko prejela, vendar ji je bila ta vročena zgolj skupaj s pripravljalno vlogo nasprotne stranke v postopku po tožbi III P 123/2021, ni pa bila pozvana, da odgovori nanjo (7. in 8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa¹). Tako ni izpolnjen nobeden izmed zakonskih dejanskih stanov iz citirane določbe in ni podana absolutna bistvena kršitev. Sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo drugih razlogov oziroma kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.

6Za odločanje procesno pomembna dejstva so, da je sodišče prve stopnje s sklepom III P 265/2021 z dne 20. 12. 2021, predmetni postopek po nasprotni tožbi pravnomočno ustavilo na podlagi zakonske domneve o umiku nasprotne tožbe zaradi neplačila sodne takse zanjo (105.a člen ZPP).² Tožnik je nasprotno tožbo vložil skupaj s pripravljalno vlogo v postopku, ki med pravdnima strankama po tožbi teče v zadevi III P 123/2021. Nasprotna tožba je bila iz zadeve po tožbi izločena ter vpisana pod novo opravilno številko v predmetni zadevi (III P 265/2021), pritožnici kot toženki pa v predmetnem postopku po nasprotni tožbi ni bila vročena skupaj s pozivom, da odgovori nanjo. Pritožnica se je, kot v pritožbi navaja tudi sama, z nasprotno tožbo seznanila, ker ji je bila vročena skupaj s pripravljalno vlogo nasprotne stranke v postopku po tožbi. Vložila je odgovor nanjo, zmotno pa meni, da je skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP³ upravičena do povračila s tem povezanih pravdnih stroškov. Pravna teorija⁴ ter sodna praksa⁵ sicer podpirata stališče, da stroškovna posledica iz prvega odstavka 158. člena ZPP ne nastopi zgolj pri izrecnem umiku tožbe, temveč tudi v primerih, v katerih tožba po samem zakonu šteje za umaknjeno (na primer tretji odstavek 105.a člena ZPP). Ker pa citirana določba uporabe 155. člena ZPP⁶ ne izključuje, pa je potrebno pretehtati še, ali so bili priglašeni stroški za pravdo potrebni.⁷ Na to vprašanje pa v obravnavanem primeru ni mogoče odgovoriti pritrdilno.

7Stališče sodišča prve stopnje, da se pravda po nasprotni tožbi glede na določbo prvega odstavka 189. člena ZPP še niti ni začela, je pravilno. Pred tem trenutkom pa pritožnici potrebni pravdni stroški v zvezi z odgovorom na tožbo niso mogli nastati. Skladno s citirano določbo pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. To zakonsko določbo pa je potrebno razumeti v povezavi s prvim odstavkom 276. člena ZPP, ki ureja odgovor na tožbo. Skladno s tem je vročitev tožbe toženi stranki v odgovor namreč predvidena le ob izpolnjeni procesni predpostavki plačila sodne takse iz 105.a člena ZPP (sodna taksa je v celoti poravnana oziroma so izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali delno plačilo sodnih taks). Ker ta predpostavka v danem primeru ni bila izpolnjena, nasprotna tožba pritožnici ni bila vročena s pozivom, da odgovori nanjo. Zgolj dejstvo, da je pritožnica nasprotno tožbo prejela skupaj s pripravljalni vlogo nasprotne stranke v zadevi po tožbi (III P 123/2021), pa v obravnavani zadevi (III P 265/2021) ne povzroča nastopa pravnih učinkov iz prvega odstavka 189. člena ZPP. Litispendenca oziroma visečnost pravde namreč nastopi le z vročitvijo tožbe s pozivom, da tožena stranka odgovori nanjo. Pred tem trenutkom pa potrebni pravdni stroški za odgovor na tožbo, četudi je bil ta zaradi dejanske seznanitve s to tožbo v okviru drugega pravdnega postopka med pravdnima strankama dejansko vložen, ne morejo nastati.⁸

8Na dolžno profesionalno skrbnost pooblaščenca ter bojazen pred nastopom neugodnih posledic zanjo se pritožnica pri tem neutemeljeno sklicuje. Kot v pritožbi poudarja celo sama, pred vročitvijo tožbe v odgovor skupaj s poukom o pravnih posledicah v primeru, da tožena stranka odgovora na tožbo ne bi (pravočasno) vložila, zanjo ne morejo nastopiti negativne pravne posledice v obliki izdaje zamudne sodbe. Navedeno hkrati pomeni, da je tudi začetek teka roka za odgovor na tožbo iz prvega odstavka 277. člena ZPP vezan na vročitev tožbe toženi stranki skupaj s pozivom, da odgovori nanjo. Odločitev sodišča prve stopnje, da stroškovno breme odgovora na nasprotno tožbo toženka krije sama, saj ga je zoper nasprotno tožbo v predmetni zadevi vložila po lastni presoji in ob tem, ko se je zastopana po kvalificiranem pooblaščencu mogla in morala zavedati, da tudi pri nasprotnem ravnanju zanjo ne bi nastale neugodne pravne posledice, je zato pravno pravilna.

9Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10Glede na neuspeh s pritožbo toženka, po prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ V 7. točki obrazložitve sodišče prve stopnje navaja, da je bila pritožnici v zadevi po tožbi III P 123/2021 vročena pripravljalna vloga nasprotne stranke (tožnika v predmetnem postopku, tam toženca), ki je vsebovala tudi nasprotno tožbo, vendar brez poziva, da odgovori nanjo. Skladno z navedenim je v 8. točki obrazložitve pojasnjeno, da se je postopek z nasprotno tožbo končal še preden je bila nasprotna tožba vročena v odgovor nasprotni stranki.
² 105.a člen ZPP: »(1) Ob vložitvi tožbe, nasprotne tožbe, tožbe, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predloga za obnovo postopka, predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka, predloga za poskus poravnave, vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, pritožbe, predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa. (2) Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena. (3) Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.«
³ Prvi odstavek 158. člena ZPP: »Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.«
⁴ N. Betetto v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, založba Uradni list RS, str. 48.
⁵ VSL sklep II Cpg 71/2021 z dne 8. 3. 2021, VSL sklep II Cpg 283/2021 z dne 15. 6. 2021 in VSL sklep I Cpg 21. 2. 2018.
⁶ 155. člen ZPP: »(1) Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. (2) Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.«
⁷ Tako tudi VSL sklep II Cp 286/2022 z dne 15. 4. 2022.
⁸ Opozoriti velja, da gre v zadevah VSL sklep II Cpg 71/2021 z dne 8. 3. 2021, VSL sklep II Cpg 283/2021 z dne 15. 6. 2021 in VSL sklep I Cpg 21. 2. 2018, ki so citirane že v opombi št. 5, za drugačne okoliščine primera. V vseh primerih se je pravdni postopek namreč začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se po razveljavitvi na tej osnovi izdanega sklepa o izvršbi na podlagi ugovora obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ta tožba je štela za umaknjeno zaradi neplačila razlike sodne takse za redni pravdni postopek po določbah Zakona o sodnih taksah (ZST-1), tožena stranka pa je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP kot del pravdnih stroškov upravičeno uveljavljala plačilo stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi, saj so bili ti za nasprotovanje upnikovemu (kasneje tožnikovemu) zahtevku v okviru izvršilnega postopka vsekakor potrebni. Do enake situacije pride tudi v pravdnih postopkih, ki tečejo po ugovoru zoper plačilni nalog in tudi ZIZ po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine napotuje na njihovo uporabo (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 544/2001 zastopa stališče, da je za pravilno uporabo prvega odstavka 158. člena ZPP odločilno, da je bila tožba toženi stranki vročena v odgovor.