VSM Sklep I Cp 524/2022

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe z dne 6. 5. 2022, s katerim je tožeča stranka predlagala, da se drugotožencu prepove storiti karkoli, kar bi lahko povzročilo tožnici škodo, in sicer ne sme spremeniti velikosti poslovnega deleža, zap. št. deleža: 274738 v višini 100 % v družbi A. d.o.o., še zlasti, da ne sme sprejeti kakršnegakoli skupščinskega sklepa (bodisi o povečanju osnovnega kapitala ali zmanjšanju osnovnega kapitala), ki bi posegal v velikost poslovnega deleža z zap. št. 274738 v višini 100 %.

2Iz obrazložitve zgoraj navedenega sklepa izhaja, da je navedeni predlog za izdajo začasne odredbe že četrti po vrsti, da pa slednji ne predstavlja primernega sredstva za zavarovanje tožničine terjatve iz tožbe, saj tožeča stranka s predlagano začasno odredbo zahteva omejitev korporacijskopravnih upravičenj drugotoženca glede odločanja o upravljanju družbe, konkretno glede odločanja o povečanju ali zmanjšanju osnovnega kapitala družbe, s čimer bi se poseglo v pravno poslovne odločitve pravne osebe - družbe z omejeno odgovornostjo, ki pa je sicer samostojni civilnopravni subjekt. Družba A. d.o.o. je samostojna pravna oseba in ločena od družbenikov, ki ima lastno pravno sposobnost in v obravnavani zadevi tudi ni stranka postopka. Nadalje je v predmetni zadevi še vedno veljavna začasna odredba z dne 26. 11. 2021 v delu, s katerim je bila drugotožencu izrečena prepoved odtujitve in obremenitve 100 % poslovnega deleža št. 274738, ki ga ima v družbi A. d.o.o., pri čemer izdana začasna odredba varuje stanje 100 % poslovnega deleža, ki ga ima drugi toženec v družbi. Pravni položaj tožnice je tako z že izdanim in v sodni register vpisanim sredstvom zavarovanja, primerno zavarovan. V pravno poslovne odločitve pravne osebe, ki ni stranka predmetnega postopka, pa zaradi varovanja tožničinega zahtevka na razveljavitev pravnega posla ni dovoljeno posegati, zaradi česar predlagana omejitev ni primerno sredstvo zavarovanja tožničine terjatve (273. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

3Zoper navedeni sklep vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter hkrati kršilo pravico iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), saj se ni opredelilo do ključnih navedb iz predloga za začasno odredbo, te pa so, da z dokapitalizacijo v družbo A. d.o.o. kot novi družbenik vstopa prvotoženec mimo prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža in še pred odločitvijo o tožbenem zahtevku, da dokapitalizacija družbe A. d.o.o. ni potrebna zaradi zagotovitve denarnih finančnih sredstev ali zaradi varnosti poslovanja, da je razlog za dokapitalizacijo zgolj v tem, da prvi toženec ne glede na izid pravdnega postopka vzpostavi primat nad odločevanjem in upravljanjem družbe, in da bo posledica dokapitalizacije popolna izguba vseh upravljalskih in premoženjskih pravic, ki bi sicer šle imetniku 100 % poslovnega deleža v družbi ter razvrednotenje vrednosti poslovnega deleža.

4Tožeča stranka poudarja, da sodišče prve stopnje v zvezi z listinskimi dokazi, ki jih je tožeča stranka predložila, ni izvedlo dokaznega postopka in dokazov ni zavrnilo, zaradi česar je prav tako podana uveljavljena kršitev. Sodišče je zgolj povzelo obrazložitev sklepa z dne 12. 1. 2022 in sklepa z dne 4. 2. 2022, pri čemer je nekritično presodilo predlog z dne 6. 5. 2022. Sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj poseg v odločitev družbenika glede povečanja osnovnega kapitala pomeni poseg v njegova pooblastila, ki mu pripadajo kot edinemu družbeniku družbe. Sodišče pa se nikjer ni opredelilo do ključnega razloga, zaradi katerega tožnica predlaga začasno zavarovanje, to je da bo z dokapitalizacijo in vstopom novega družbenika, poslovni delež ki spada v skupno premoženje, postal nič vreden, to pa se bo zgodilo ne le v ekonomskem smislu, temveč tudi v smislu korporacijskih upravičenj, ki iz njega izvirajo. Tožnica namreč opozarja, da se bo stanje v družbi A. d.o.o. po dokapitalizaciji povsem spremenilo, saj bo poslovni delež št. 274738 v spremenjeni višini 8,57 % v nominalnem znesku 7.500,00 EUR predstavljal samo še manjšinski delež v družbi, prvotoženec pa si bo v družbi preko vstopa novega družbenika (družbe B. d.o.o., ki jo neposredno obvladuje) umetno ustvaril svoj poslovni delež v višini 91,43 % in nominalnem znesku 80.000,00 EUR. Na tak način bodo z dokapitalizacijo spremenjena razmerja med družbeniki in posledično razmerje med družbeniki in družbo samo. Nikjer iz obrazložitve namreč ne izhaja opredelitev prvostopenjskega sodišča do dejstva, da če bo dokapitalizacija izvedena, bo imetnik poslovnega deleža št. 274738, ki spada v skupno premoženje, ostal brez upravičenj glede upravljanja družbe, saj ne bo imel nobenih glasovalnih pravic oziroma bodo le-te irelevantne v postopku sprejemanja poslovnih odločitev. Prav tako bo imetnik poslovnega deleža prejel manjše izplačilo dobička, manjši del premoženja v primeru stečaja ali likvidacije družbe, kot tudi manjše izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža v primeru izstopa iz družbe ali v primeru delitve skupnega premoženja. Tožnica še poudarja, da po sodni praksi obstaja več odločitev sodišč, kjer so sodišča pri odločanju o sporu glede skupnega premoženja dopustila začasna zavarovanja, ki se nanašajo na poslovanje družbe, čeprav sta bili stranki pravdnega postopka samo zakonca, ne pa tudi družba sama. Slednje je povsem logično, saj povsem enako kot v citirani sodni praksi tožnica v konkretnem primeru nima spora z družbo, temveč s tožencema.

5Tožeča stranka v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe z dne 26. 5. 2022, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

6Na pritožbo sta odgovorila oba toženca, ki se zavzemata za zavrnitev pritožbe. Prvotoženec navaja, da je odločitev o povečanju osnovnega kapitala korporacijska, upravljalska odločitev, ki se, ker gre za enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo, vpiše v knjigo sklepov, pri čemer prepoved odtujitve in obremenitve po začasni odredbi nima pravnega učinka omejevanja družbenika v njegovih korporacijskih upravičenjih iz poslovnega deleža. Nadalje je družba A. d.o.o. samostojna pravna oseba, ki v postopku dokapitalizacije nastopa samostojno. Tožeča stranka zoper družbo ni uperila tožbe, niti zoper njo ni predlagala nobenega zavarovanja. Poseg ali omejevanje poslovnih odločitev družbe oziroma njenega finančnega poslovanja pomeni poseg v njene pravno zavarovane pravice, pri tem pa predlagano sredstvo zavarovanja ščiti obstoječ poslovni delež udeleženke, v katerega se z dokapitalizacijo v ničemer ne posega. Neresnične so pritožbene navedbe, da sta toženi stranki z dokapitalizacijo zaobšli začasno odredbo, saj je delež osnovnega kapitala v višini 7.500,00 EUR ostal nedotaknjen. Življenjska in ekonomska skupnost C. C. in D. D. je razpadla pred več kot letom dni, prav tako sta tudi formalno razvezana, zato ne more nihče C. C. preprečiti, da v svojem življenju po tem, ko je razvezan od D. D., ustvarja novo premoženje. Tako je slednji kupil družbo B. d.o.o., ki je bilo na trgu novoustanovljeno podjetje (ali ga je kupil od E. E. ali od F. F. je povsem nepomembno). Njegov interes je bil, da z vlaganjem novega svežega kapitala, ki ga družba A. d.o.o. potrebuje za rast, družba B. d.o.o. vanjo vloži nova denarna sredstva z vplačilom novega vložka. To niso sredstva tožnice, ampak sredstva tistega, ki je podjetje dokapitaliziral. Ekonomski (bilančno računovodski) položaj obstoječega družbenika se torej ob dokapitalizaciji ne bo poslabšal, temveč nasprotno celo izboljšal. Novi denarni vložek, ki ga prispeva prevzemnik osnovnega vložka, bo finančno strukturo družbe izboljšal, kar se bo posledično odrazilo tudi pri položaju obstoječega družbenika oziroma pri vrednosti njegovega poslovnega deleža, ki bo v končni posledici predmet morebitne delitve v razveznem postopku. Tudi če se bo na koncu postopka opr. št. III Pg 170/2021 pokazalo, da je poslovni delež v nominalnem znesku 7.500,00 EUR v družbi A. d.o.o. skupno premoženje C. C. in D. D., bo po ugotovljenem nadpolovičnem deležu v korist C. C., slednja v tej družbi še vedno pridobila protivrednost poslovnega deleža v nominalnem znesku, kot ji bo pripadal delež na skupnem premoženju.

7Prvotoženec navaja tudi razloge, zaradi katerih je prišlo do dokapitalizacije. B. d.o.o. je dokapitalizirala družbo A. d.o.o., saj se je slednja skušala prijaviti na razpis SPIRIT Slovenija, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, vendar družba ne izpolnjuje pogojev, ki določajo da mora imeti konzorcijski partner delež kapitala v virih sredstev podjetja v enem od zadnjih dveh koledarskih let, glede na datum oddaje vloge nad 30 %. Prvotoženec tudi poudarja, da tožnica v gospodarski družbi A. d.o.o. nikoli ni imela nobene vloge, družbo vodijo zakoniti zastopniki, zato v njen položaj tudi s tega vidika ni bilo poseženo.

8Drugotoženec v odgovoru na pritožbo navaja, da predlagano zavarovanje izven obsega prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem drugotožene stranke v družbi A. d.o.o., ni skladno z namenom zavarovanja, ki ga tožeča stranka zasleduje ter ne predstavlja ustreznega sredstva za dosego želenega izida. Nihče razen družbenika v gospodarski družbi ne more družbi odrejati, kdo jo sme zastopati, oziroma kakšna so njegova pooblastila v pravnem prometu. Slednje še posebej velja za razpolaganje s premoženjem (denarnimi sredstvi) gospodarske družbe kot samostojne družbe in ne predstavlja premoženja njenih ustanoviteljev oziroma družbenikov. Velja načelo ločenosti premoženja družbenikov in družbe, zato domnevne terjatve tožeče stranke napram prvotoženi stranki iz naslova delitve domnevnega skupnega premoženja ni moč zavarovati s premoženjem gospodarske družbe, katere družbenica bi naj tožeča stranka domnevno bila. Nadalje se z začasno odredbo lahko zavaruje le terjatev, ki je predmet sodnega postopka in mora ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z njo upnik ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dala niti sodba, s katero bo ugodeno tožbenemu zahtevku (tako sklep VSL II Cp 1932/2019). S predlaganim tožbenim zahtevkom tožeča stranka zahteva razveljavitev pogodbe o prenosu poslovnega deleža s prvo na drugotoženo stranko ter vzpostavitev prvotnega stanja tako, da je imetnik 100 % poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. prvotožena stranka, zaradi česar ne more biti dvoma, da četudi bi sodišče predmetnemu tožbenemu zahtevku ugodilo, tožeča stranka ne bo pridobila pravice, ki jo je zahtevala z začasno odredbo. V poslovanje in zastopanje pravne osebe, ki ni stranka predmetnega postopka, pa zaradi zavarovanja tožničinega zahtevka ni dovoljeno posegati in predlagana prepoved ne bi bila primerno sredstvo za zavarovanje tožničine terjatve. Začasne odredbe, ki obveznost nalagajo osebam, ki v postopku ne sodelujejo (v konkretnem primeru A. d.o.o.) torej ni mogoče izdati.

9Pritožba je utemeljena.

10Nosilni razlog sodišča prve stopnje za zavrnitev predlagane začasne odredbe je v ugotovitvi, da njena vsebina ne predstavlja primernega zavarovanja terjatve iz tožbe. Tožeča stranka namreč s predlagano začasno odredbo zahteva omejitev korporacijskopravnih upravičenj drugega toženca glede odločanja o upravljanju družbe, konkretno glede odločanja o povečanju ali zmanjšanju osnovnega kapitala družbe, s čimer bi se poseglo v pravno poslovne odločitve družbe A. d.o.o., katerega 100% delež je prvotoženec odsvojil drugotožencu.

11Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje neobrazložena, saj se le-to ni opredelilo do pravno relevantnih dejstev, ki jih je tožeča stranka navedla v predlogu za izdajo začasne odredbe, in sicer da bo izvedba dokapitalizacije družbe A. d.o.o. z vplačilom vložka v višini 80.000,00 EUR s strani družbe B. d.o.o., katere 100 % lastnik je prvotoženec, povzročila zmanjšanje poslovnega deleža drugotoženca iz 100% na 8,57%, kar bo pomenilo, da bo družba B. d.o.o. lahko samostojno in mimo volje ter interesov tožnice odločala o bistvenih zadevah (npr. delitvi in prenehanju poslovnih deležev, postavitvi in odpoklicu poslovodij, soglasje za prenos poslovnih deležev na tretje, prav tako bo lahko zahtevala izključitev drugega toženca iz družbe), da dokapitalizacija družba A. d.o.o. ni bila potrebna in je razlog zgolj v tem, da prvotoženec ne glede na izid tega postopka vzpostavi primat nad odločanjem in upravljanjem družbe, in da bo posledica dokapitalizacije popolna izguba vseh upravljalskih in premoženjskih pravic, ki bi sicer šle imetniku 100% poslovnega deleža v družbi ter razvrednotenje vrednosti poslovnega deleža. Prav tako se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dejstva, da če bo dokapitalizacija izvedena, bo imetnik poslovnega deleža prejel manjše izplačilo dobička, manjši del premoženja v primeru stečaja ali likvidacije družbe, kot tudi manjše izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža v primeru izstopa iz družbe ali v primeru delitve skupnega premoženja.

12V predmetni zadevi sicer ni vložena tožba za razdružitev skupnega premoženja, pač pa iz tožbenih trditev in tožbenega zahtevka izhaja, da tožnica zahteva razveljavitev pogodbe o prenosu poslovnega deleža iz prvotoženca kot njenega bivšega moža na njegovega prijatelja in sodelavca - drugotoženca iz razloga, ker je s tem dejanjem prvotoženec odsvojil poslovni delež, ki bi lahko spadal v skupno premoženje in posledično bil predmet delitve. Odločitev o tožbenem zahtevku v obravnavni zadevi bo tako pomenila predhodno vprašanje v postopku delitve skupnega premoženja (njegovega obsega). V zvezi s tem toženca v odgovorih na pritožbo izpostavljata okoliščino, da predlagana začasna odredba presega tožbeni zahtevek, saj bi v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku na vzpostavitev prvotnega stanja, imetnik 100 % poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. postal prvotoženec, zato v tem primeru tožeča stranka ne bo dobila pravice, ki jo zahteva s takšno začasno odredbo. Vendar je treba v obravnavani zadevi upoštevati, da je bila predmetna tožba vložena prav z namenom, da tožnica kot bivša žena prvotoženca v postopku razdelitve skupnega premoženja dobi tudi sorazmerni del poslovnega deleža (ne samo njegove vrednosti, pač pa tudi korporacijske pravice, ki iz njega izhajajo), za katerega je sodišče prve stopnje z začasno odredbo z dne 26. 11. 2021 že s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da spada v skupno premoženje (odločitev je pravnomočna). Zato je po stališču pritožbenega sodišča predlagana začasna odredba povezana s terjatvijo in je njen namen prav v varovanju skupnega premoženja, ki bo, kolikor bo tožbenemu zahtevku ugodeno, ponovno v 100% lasti prvotoženca.

13Prav tako tožeča stranka v predlagani začasni odredbi ne zahteva zavarovanja zoper nekoga, ki ni stranka tega postopka. S prvotno pravnomočno izdano začasno odredbo z dne 26. 11. 2021 je bila drugotoženi stranki naložena prepoved obremenitve in odtujitve spornega poslovnega deleža, ki je po prenosu v njegovi 100 % lasti. Po zatrjevanjih tožeče stranke pa je po izdani začasni odredbi prišlo od ravnanja drugotoženca, ki je kot edini družbenik in direktor izvedel dokapitalizacijo družbe¹ (sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala z vplačilom denarnega zneska v višini 80.000,00 EUR), katera je njegov poslovni delež zmanjšala iz 100% na 8,57%, delež novega družbenika B. d.o.o., katere 100% imetnik je prvotoženec, pa bi z izvedeno dokapitalizacijo znašal 91,43 %, s čimer bo popolnoma spremenjena lastniška struktura družbe in popolnoma zmanjšan vpliv drugotoženca. Takšno ravnanje je po zatrjevanjih tožeče stranke povzročil prav drugotoženec v sodelovanju z njenim bivšim možem - prvotožencem, za kar je tožeča stranka predlagala listinska dokazila, prav tako pa tudi zaslišanje tožnice ter obeh tožencev.

14V skladu s prvim odstavkom 273. člena ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Med primeroma naštetimi vrstami takšnih začasnih odredb je v 3. točki prvega odstavka 273. člena ZIZ določena tudi prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ter prepoved, da ne sme storiti nič na stvareh, na katere meri terjatev. Tožeča stranka s predlagano začasno odredbo zahteva prav takšno prepoved od drugotoženca, med drugim tudi, da se ne sme nič spremeniti na njegovem 100% poslovnem deležu.

15V obravnavani zadevi, ko med tožnico in prvotožencem teče postopek razdružitve skupnega premoženja in je tožnica prav zaradi vrnitve spornega poslovnega deleža v last prvotoženca vložila predmetno tožbo, kar bi ob ugoditvi tožbenemu zahtevku pomenilo vrnitev poslovnega deleža v njuno skupno premoženje, je glede na tožbena zatrjevanja bistveno, da se poslovni delež (tako lastniška kot korporacijska upravičenja) med predmetnim pravdnim postopkom zavaruje in ne spremeni. V skupno premoženje zakoncev namreč spadajo tudi korporacijske pravice iz poslovnega deleža.²

16Prav ohranitvi obstoječega pravnega stanja kot osnove sodnega spora, kar po zatrjevanjih tožeče stranke toženca ob usklajenem ravnanju spreminjata in ogrožata, še zlasti drugotoženec, kateremu je z začasno odredbo že bila izrečena prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža, so namenjene regulacijske začasne odredbe med eventuelnimi družbeniki.³ Zato so pomembna dejstva, na katerih tožeča stranka utemeljuje začasno odredbo v zvezi z nadaljnjimi ravnanji prvotoženca kot edinega družbenika, za katerega tožeča stranka zatrjuje, da s prvotožencem usklajeno deluje, in ki je sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe, s čimer je omogočil vstop družbe B. d.o.o. (ki je nesporno v 100% lasti prvotoženca) v družbo A. d.o.o. v tolikšnem deležu, da bo ta imel več kot 90 % vpliv.⁴ Kaj to pomeni za tožničino terjatev, ki s tožbo zahteva ničnost oziroma razveljavitev pogodbe o prenosu 100% poslovnega deleža in posledično v sodnem registru vzpostavitev prvotnega stanja tako, da je imetnik 100% deleža družbe A. d.o.o. prvotoženec, še zlasti ob tem, ko tožnica zatrjuje tudi, da v nadaljevanju lahko pride tudi do izključitve drugotoženca kot družbenika družbe A. d.o.o., in da dokapitalizacija družbe A. d.o.o. ni bila potrebna zaradi dobrih poslovnih rezultatov te družbe (ki je od leta 2020 do 2021 povečala sredstva za 1.109.607,68 EUR, kapital za 749.934,08 EUR in bilančni dobiček za 749.934,08 EUR), zaradi česar z neizvedbo dokapitalizacije družbi ne bi nastala nikakršna škoda, iz sklepa sodišča ne izhaja.

17Tudi sicer sodna praksa dopušča tudi posege v poslovanje družb, čeprav sta stranki postopka razvezana zakonca in ne tudi družba (npr. iz zadeve VSC II Cpg 17/2017 z dne 8. 3. 2017 iz točke 13 izhaja, da je bila izdana začasna odredba s prepovedjo dolžnici, da v svojstvu direktorice družbe T. d.o.o. razpolaga z nepremičninami in z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi).

18V zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnica sicer v družbi A. d.o.o. ni imela aktivne vloge, saj ne zatrjuje in ne izkazuje, da bi v družbi vodila kakšne pravne posle, imela pooblastilo za zastopanje ali se kako drugače udejstvovala v aktivnostih, povezanih z družbo, kar izpostavlja tudi prvotoženec v svojem odgovoru na pritožbo, pa sodišče pojasnjuje, da sicer zakoncu na stvareh, ki spadajo v skupno premoženje, pripada pravica, da ob delitvi skupnega premoženja dobi stvari v vrednosti višine svojega prispevka k nastanku skupnega premoženja (delež na skupnem premoženju),⁵ vendar pa še to ne pomeni načina delitve le – tega. Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v 70. členu določa, da se v prvi vrsti udeleženci lahko sporazumejo o načinu delitve, tako da posamezen zakonec dobi stvari v vrednosti svojega deleža na skupnem premoženju, če to ni mogoče pa se delitev izvede v nepravdnem postopku (prvi odstavek 155. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP), kjer si mora sodišče prizadevati za fizično delitev, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Če fizična delitev ni mogoča, sodišče odloči, da se stvari prodajo in razdeli kupnina (četrti odsatevek 70. člena SPZ v zvezi s 158. člen ZNP). Na predlog solastnika pa lahko sodišče odloči tudi, da namesto prodaje stvari, pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene (peti odstavek 70. člena SPZ). Delitev poslovnega deleža med bivša zakonca je namreč v družbi z omejeno odgovornostjo v skladu s četrtim odstavkom 483. člena ZGD-1 možna,⁶ kljub načelni prepovedi ZGD-1 o delitvi poslovnega deleža. Tako je delitev poslovnega deleža možna tudi v enoosebni d.o.o.,⁷ kot je družba A. d.o.o. Zato dejstvo, da tožnica ni bila aktivno udeležena v upravljanju družbe A. d.o.o., in da ni bila družbenica te družbe, še ne pomeni, da v postopku končne delitve skupnega premoženja, ko bodo deleži na njem že določeni, slednja ne more izkazovati upravičenega interesa za pridobitev imetništva na delu spornega poslovnega deleža v sorazmerju, kot ji bi pripadel ob delitvi. To je še posebej pomembno, ker kot je obrazloženo, spadajo v skupno premoženje poleg imetništva, tudi korporacijske pravice, ki iz poslovnega deleža izhajajo.

19Zaradi obrazloženega je zaenkrat tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da že izdana začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve 100 % poslovnega deleža št. 274738, ki ga ima v družbi A. d.o.o. drugotoženec varuje njegov 100 % poslovni delež, in da je pravni položaj tožnice z že izdanim in v sodni register vpisanim sredstvom zavarovanja primerno zavarovan, vsaj preuranjena.

20Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (341. člen v zvezi s 366. členom ZPP in 15. ter 239. členom ZIZ) in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP in 15. ter 239. členom ZIZ pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek. V nasprotnem primeru bi pritožbeno sodišče samo v celoti in prvič odločalo o vprašanjih, ki niti v dejanskem, niti v pravnem smislu niso bila predmet presoje na prvi stopnji. Zato morajo imeti stranke pravico do presoje ugotovljenih dejstev vsaj na eni stopnji sojenja. Gre za pravico do pravnega sredstva iz 25. člena URS.⁸

21V ponovljenem postopku, bo moralo sodišče prve stopnje preizkusiti dejansko stanje v zgoraj nakazani smeri in se do relevantnih trditev tožeče stranke, kolikor bo tudi v ponovljenem postopku zavrnilo tožničin predlog, ustrezno opredeliti.

22Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke, ki je sicer s pritožbo uspela, je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo.

¹ Dokapitalizacija pomeni povečanje osnovnega kapitala in se običajno izvede, ko družba iz svojih sredstev ne more več poravnavati svojih obveznosti. Skupščina družbenikov lahko sklene, da se osnovni kapital poveča (prvi odstavek 517. člena ZGD-1). To se lahko doseže z vložki ali kot povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe (drugi odstavek 517. člena ZGD-1). V primeru povečanja osnovnega kapitala z vložki pridobijo družbeniki nov in samostojen poslovni delež z dnem vpisa povečanja osnovnega kapitala v register (četrti odstavek 517. člena ZGD-1). V primeru povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe, se osnovni vložki družbenikov povečajo sorazmerno z njihovimi poslovnimi deleži v dotedanji vrednosti osnovnega kapitala (peti odstavek 517. člena ZGD-1).
² Tako dr. Gregor Dugar: Podjetniško premoženje kot skupno premoženje zakoncev, Pravni letopis 2015, Inštitut za primerjalno pravo, Pravna fakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 2015, str. 74.
³ Miha Šipec, Začasne odredbe v sodnih sporih po ZGD, podjetje in delo, 1997, št. 3-4, str. 285 in naslednje. Smiselno podobno sklep VSC II Cpg 17/2017 z dne 8. 3. 2017.
⁴ Npr. prvi odstavek 384. člena ZGD-1, ki se uporablja tudi za družbo z omejeno odgovornostjo določa, da lahko skupščina na predlog delničarja oziroma družbenika v d.o.o., ki je imetnik deleža družbe, ki predstavlja najmanj 90 % osnovnega kapitala družbe, sprejme sklep o prenosu deležev na preostalega družbenika za plačilo primerne denarne odpravnine. Pri tem v skladu s prvim odstavkom 385. člena ZGD-1 višino denarne odpravnine določi glavni družbenik ob smiselni uporabi določb petega in šestega stavka drugega odstavka 556. člena tega zakona, poslovodstvo družbe pa mora dati glavnemu delničarju na razpolago vse za to potrebne informacije in dokazila. V tem primeru je upravičenec do plačila primerne odpravnine, ki je lahko sicer lahko v skladu s 388. členom ZGD-1 tudi predmet sodnega preizkusa, iztisnjeni delničar oz. takratni družbenik d.o.o.
⁵ Tako sodba VSRS II Ips 1169/2008 z dne 28. 11. 2011.
⁶ Četrti odstavek 483. člena ZGD-1 določa, da delitev poslovnega deleža ni dopustna, razen pri odsvojitvi, delitvi skupnega premoženja zakoncev ali dedovanju.
⁷ Kot zgoraj G. Dugar, str. 72 do 74.
⁸ Tako odločbi USRS Up-455/13 z dne 25. 9. 2014 (tč. 6 obrazložitve) in Up-964/16 z dne 9. 1. 2020 (tč. 12 obrazložitve).