158. člen ZNP-1
(prodaja stvari)
(1)Če sodišče odloči, naj se stvar proda in kupnina razdeli (civilna delitev), opravi prodajo stvari po določbah 2. oddelka tega poglavja, če to predlagajo vsi solastniki in predložijo sporazum o načinu delitve kupnine najpozneje v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o civilni delitvi.
(2)Po preteku roka iz prejšnjega odstavka lahko vsak udeleženec na podlagi sklepa o civilni delitvi predlaga nadaljevanje postopka s prodajo stvari. Prodaja se opravi ob smiselni uporabi določb, ki jih glede ugotovitve vrednosti stvari in prodaje stvari določa zakon, ki ureja izvršbo, razen če se udeleženci o posameznih vprašanjih sporazumejo drugače. Vsi solastniki lahko sporazumno predlagajo, da sodišče opravi postopek za cenitev in prodajo po določbah 2. oddelka tega poglavja.
(3)Če je stvar obremenjena s stvarnimi in drugimi pravicami, mora biti to navedeno v odredbi o prodaji in da te s prodajo ne prenehajo.
(4)Če je predmet delitve nepremičnina, ostanejo pred vpisom zaznambe postopka delitve solastnine v zemljiški knjigi vpisane stvarne pravice ali druge pravice ter pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, vpisane. Če se izvrševanje stvarne služnosti nanaša le na del nepremičnine, ki v postopku delitve postane samostojna nepremičnina, stvarna služnost na ostalih nepremičninah, ki nastanejo v postopku delitve, ugasne.
(5)Sodišče razdeli kupnino v skladu s solastniškimi deleži solastnikov. Če pri posameznih solastniških deležih obstajajo stvarne ali druge pravice ali pravna dejstva, sodišče kupnino razdeli le, če med solastniki ni spora glede delitve kupnine. V primeru spora sodišče na pravdo napoti tistega solastnika, ki zahteva višji znesek kupnine. Znesek, ki se nanaša na med udeleženci sporni del kupnine, ostane v hrambi pri sodišču. Če se pravda ne začne v določenem roku, sodišče ravna, kot da terjatev ni sporna.
(6)Če udeleženec v roku iz prvega odstavka tega člena ne predlaga nadaljevanja postopka s prodajo stvari, sodišče po preteku treh mesecev od poteka tega roka zemljiškoknjižno sodišče obvesti, da po uradni dolžnosti odloči o izbrisu zaznambe iz zemljiške knjige, razen če kateri od udeležencev sam predlaga izbris zaznambe že pred potekom tega roka. Če udeleženec pozneje predlaga nadaljevanje postopka s prodajo stvari, sodišče po uradni dolžnosti vpiše zaznambo postopka delitve solastnine.
- VSL Sklep II Cp 1322/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Ni bil vložen predlog za nadaljevanje postopka po pravilih 2. oddelka 12. poglavja ZNP-1, je bil pa vložen predlog, da se opravi delitev po drugem odstavku 158. člena ZNP-1. Tako so izpolnjeni pogoji za delitev po drugem odstavku 158. člena ZNP-1, kar pomeni, da se bo delitev opravila po ZNP-1 in ne (direktno) po določbah ZIZ. Za postopek civilne razdelitve solastnih nepremičnin po oceni pritožbenega sodišča ne morejo biti uporabne vse določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine, ampak le tiste, ki zagotavljajo enak položaj vseh udeležencev (solastnikov) v odnosu do solastne stvari.
- VSM Sklep I Cp 524/2022Višje sodišče v Mariboru · 2022
V skupno premoženje zakoncev namreč spadajo tudi korporacijske pravice iz poslovnega deleža. Delitev poslovnega deleža med bivša zakonca je namreč v družbi z omejeno odgovornostjo v skladu s četrtim odstavkom 483. člena ZGD-1 možna, kljub načelni prepovedi ZGD-1 o delitvi poslovnega deleža. Tako je delitev poslovnega deleža možna tudi v enoosebni d.o.o., kot je družba A. Zato dejstvo, da tožnica ni bila aktivno udeležena v upravljanju družbe A., in da ni bila družbenica te družbe, še ne pomeni, da v postopku končne delitve skupnega premoženja, ko bodo deleži na njem že določeni, slednja ne more izkazovati upravičenega interesa za pridobitev imetništva na delu spornega poslovnega deleža v sorazmerju, kot ji bi pripadel ob delitvi.
- VSL Sklep I Cp 11/2021Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Določba četrtega odstavka 155. člena ZNP-1 izrecno izključuje možnost istočasnega teka nepravdnega in izvršilnega postopka. Prednost ima izvršilni postopek, od rezultata katerega je odvisno nadaljevanje nepravdnega postopka.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 10. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Cp 1322/2023Višje sodišče v Ljubljani · 25. 10. 2023
Ni bil vložen predlog za nadaljevanje postopka po pravilih 2. oddelka 12. poglavja ZNP-1, je bil pa vložen predlog, da se opravi delitev po drugem odstavku 158. člena ZNP-1. Tako so izpolnjeni pogoji za delitev po drugem odstavku 158. člena ZNP-1, kar pomeni, da se bo delitev opravila po ZNP-1 in ne (direktno) po določbah ZIZ. Za postopek civilne razdelitve solastnih nepremičnin po oceni pritožbenega sodišča ne morejo biti uporabne vse določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine, ampak le tiste, ki zagotavljajo enak položaj vseh udeležencev (solastnikov) v odnosu do solastne stvari.
- VSM Sklep I Cp 524/2022Višje sodišče v Mariboru · 5. 7. 2022
V skupno premoženje zakoncev namreč spadajo tudi korporacijske pravice iz poslovnega deleža. Delitev poslovnega deleža med bivša zakonca je namreč v družbi z omejeno odgovornostjo v skladu s četrtim odstavkom 483. člena ZGD-1 možna, kljub načelni prepovedi ZGD-1 o delitvi poslovnega deleža. Tako je delitev poslovnega deleža možna tudi v enoosebni d.o.o., kot je družba A. Zato dejstvo, da tožnica ni bila aktivno udeležena v upravljanju družbe A., in da ni bila družbenica te družbe, še ne pomeni, da v postopku končne delitve skupnega premoženja, ko bodo deleži na njem že določeni, slednja ne more izkazovati upravičenega interesa za pridobitev imetništva na delu spornega poslovnega deleža v sorazmerju, kot ji bi pripadel ob delitvi.
- VSL Sklep I Cp 11/2021Višje sodišče v Ljubljani · 25. 1. 2021
Določba četrtega odstavka 155. člena ZNP-1 izrecno izključuje možnost istočasnega teka nepravdnega in izvršilnega postopka. Prednost ima izvršilni postopek, od rezultata katerega je odvisno nadaljevanje nepravdnega postopka.