VDSS Sklep Pdp 154/2022

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožnici plačati odpravnino v višini 3.937,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 2. 2020 do plačila in odškodnino za neizkoriščeni odpovedni rok v višini 2.100,00 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke, tožnici pa plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 2. 2020 do plačila (točka I izreka). Odločilo je, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške postopka v višini 1.642,79 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev do plačila (točka II izreka).

2Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP in kršitve ustavnih pravic. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče storilo kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršilo je 14., 22., 23., 24., 32., 35. in 49. člen Ustave RS ter 6. člen EKČP. Tožničinemu pooblaščencu je bil 3. 11. 2021 zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT po 5. členu Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SAR-CoV-2 neupravičeno preprečen pristop na narok. S tem je bilo tožnici onemogočeno postavljati vprašanja pričam, ki so bile na tem naroku zaslišane, sodišče pa je zavrnilo vse ostale dokazne predloge ter zadevo na tem naroku zaključilo na podlagi stanja spisa, saj je štelo, da tožnica z naroka ni izostala opravičeno. Sklicuje se na izjavo Sodnega sveta z dne 16. 9. 2021 glede veljavnosti Odloka, da ureditev sodišč po 126. členu Ustave RS lahko določa le zakon, kot tudi omejevanje in določanje načina izvrševanja pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, pravice od sodnega varstva iz 25. člena Ustave RS in javnosti sojenja iz 24. člena Ustave RS. Nedopustno je vsakršno poseganje v ustavno in zakonsko ureditev položaja sodstva, sodnih postopkov in poslovanja sodišč s podzakonskimi predpisi, ki jih izdaja izvršilna veja oblasti. Nadalje se ne strinja z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da tožnica pred podajo izredne odpovedi delavca toženke ni pozvala k izpolnitvi obveznosti v skladu z določbo drugega odstavka 111. člena ZDR-1. Iz tožničinega opomina toženki namreč izhaja, na kakšen način naj toženka preneha kršiti pogodbo o zaposlitvi. Zahtevala je, da jo preneha nadlegovati in postavljati v manj ugoden položaj ter jo premesti v ustrezno pisarno, česar pa toženka v roku 3 delovnih dni ni storila. Sodišče ni opravilo presoje vseh dokazov, ki jih je tožnica predložila, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

5V skladu s 6. členom Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/94 in nasl.) poslovanje sodišč urejata zakon in Sodni red. Na podlagi prvega odstavka 83.a člena ZS ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob epidemijah ali podobnih izrednih dogodkih, ki v večjem obsegu omejujejo redno izvajanje sodne oblasti, posamezna ali vsa sodišča poslujejo v skladu s 83. členom ZS, o čemer odloči predsednik Vrhovnega sodišča RS z odredbo; pred objavo v Uradnem listu RS predsednik Vrhovnega sodišča RS z odredbo seznani ministra, pristojnega za pravosodje. Na podlagi drugega odstavka 83.a člena ZS mora s to odredbo določiti: katera sodišča poslujejo v skladu s 83. členom ZS; druge posebne ukrepe, ki določajo način poslovanja sodišč, upoštevaje izredni dogodek, ne glede na določbe zakona, ki ureja sodniško službo, zakonov, ki urejajo sodne postopke, in Sodnega reda, da se v čim večjem obsegu zagotovi redno izvajanje sodne oblasti; čas veljavnosti odredbe, upoštevaje okoliščine izrednega dogodka.

6Šele od 9. 11. 2021 dalje je bilo z Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Ur. l. RS, št. 175/2021), ki jo je na podlagi 83.a člena ZS izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS, določeno, da morajo vse osebe, ki vstopajo v prostore sodišča, razen oseb, ki so mlajše od 12 let, izpolnjevati pogoj PCT; na vstopnih točkah se vsem vstopajočim v prostore sodišča preveri izpolnjevanje pogoja PCT; če ga oseba ne izpolnjuje, se ji vstop v prostore sodišča zavrne (3.1. tč.). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tako na dan zadnjega naroka (3. 11. 2021) ni obstajala pravna podlaga, na podlagi katere bi bil lahko pooblaščencu tožnice, ki ni izpolnjeval pogoja PCT, zakonito zavrnjen vstop v prostore sodišča in s tem onemogočen pristop na narok.

7Na dan 3. 11. 2021, ko je sodišče opravilo narok za glavno obravnavo, je resda veljal Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, ki ga je na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih sprejela Vlada RS (Odlok, Ur. l. RS, št. 147/2021) in ki je v 1. alineji drugega odstavka 5. člena določal, da morajo pogoj PCT izpolnjevati vse osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi ali prisotni pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji iz prvega odstavka tega člena (delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost). Vendar pa na podlagi te določbe dostopa do sodišč ni bilo mogoče zakonito omejiti. V skladu s 126. členom Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91 in nasl.) ureditev sodišč določa zakon, le z zakonom pa je mogoče omejiti in določiti način izvrševanja pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), javnosti sojenja (24. člen Ustave RS) in pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Glede na navedeno in upoštevajoč načela neodvisnega, nepristranskega in učinkovitega sodnega varstva s citiranim podzakonskim aktom, ki ga je izdala izvršilna veja oblasti, ni bilo mogoče poseči v ustavno in zakonsko ureditev sodnih postopkov in poslovanja sodišč. Udeleženci sodnih postopkov tudi sicer ne spadajo v krog oseb iz 1. alineje drugega odstavka 5. člena Odloka, saj jih ni mogoče šteti za uporabnike storitev ali udeležence pri izvajanju dejavnosti. Sodišča namreč v skladu z ustavnim načelom delitve oblasti (3. člen Ustave RS) izvršujejo sodno oblast in ne izvajajo storitev oziroma dejavnosti.

8Ker pooblaščencu tožnice zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT neutemeljeno ni bil omogočen dostop do sodišča, pritožba pravilno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na drugačno presojo kršitve ne more vplivati stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnica na narok lahko pristopila sama ali pa bi za pristop na ta narok pooblastila drugega pooblaščenca, če pooblaščenec tožnice ni izpolnjeval PCT pogoja. Pooblaščenec je imel pravico do udeležbe na vseh razpisanih narokih, tudi na zadnjem, na katerem je sodišče zadevo zaključilo.

9Glede na obrazloženo je sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Bistvene kršitve določb postopka glede na njeno naravo ni moglo odpraviti samo, saj je potrebno ponoviti zaključno procesno dejanje postopka pred sodiščem prve stopnje, kateremu obvezno sledi izdaja sodbe sodišča prve stopnje, ta pa je nato predmet pritožbenega preizkusa.

10Ker je bilo že zaradi navedenega treba izpodbijano sodbo razveljaviti, se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbenih navedb, s katerimi tožnica izpodbija vsebinsko presojo tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine in odškodnine zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala zaradi zatrjevanega mobinga.