VSL Sklep II Cp 150/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da znaša vrednost spornega predmeta 57.398,00 EUR (točka I izreka). V točki II izreka je odločilo, da Okrajno sodišče v Brežicah ni stvarno pristojno za sojenje v tej zadevi ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena pristojnemu Okrožnemu sodišču v Krškem (točka III izreka).

2Tožnik vlaga pritožbo, sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP¹. Predlaga spremembo sklepa tako, da ostane vrednost spora nespremenjena in okrajno sodišče nadaljuje z vsebinskim obravnavanjem zahtevka. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in ponovno odločanje o zadevi. V obeh primerih naj se stroški postopka naložijo v plačilo tožencema. Navaja, da izkazuje pravni interes v tem postopku le v smeri priznanja solastninske pravice toženke tožencu na obravnavani nepremičnini. Ne gre za postopek med bivšima zakoncema glede ugotovitve obsega in razdelitve skupnega premoženja, pač pa za tožbo tožnika kot upnika prvega toženca na premoženju, ki dejansko predstavlja skupno premoženje obeh tožencev. Upoštevaje 82. člen DZ² gre za njun skupen dolg. Ker obravnavana nepremičnina v zemljiški knjigi ni vpisana v korist toženca, tožnik v izvršilnem postopku kljub 82. členu DZ zoper toženko ni mogel neposredno predlagati izvršilnega sredstva. Izvršilno sodišče je s sklepom z dne 17. 8. 2021 prekinilo izvršilni postopek, sklep prilaga. Predhodno je izvršilno sodišče s sklepom z dne 3. 8. 2021 tožnika kot upnika napotilo na vložitev obravnavane tožbe. Svoj pravni interes je pridobil z navedenim sklepom izvršilnega sodišča z dne 3. 8. 2021. Sodišče je napačno zavzelo stališče, da tožnik ni izkazal pravnega interesa oziroma da ga ni obrazložil. Ni mu mogoče očitati, da je posredoval očitno prenizko vrednost spora. Obstoj skupnega premoženja med tožencema ne more biti sporen, ker njuna zakonska zveza še vedno obstaja. Tožnik s tožbo zahteva le udejanjenje 67. in 68. člena DZ. Sodišče napačno ugotavlja vrednost nepremičnine. Splošno znano je, da so bile na spletni strani GURS aktualne vrednosti nepremičnin zadnjič objavljene 31. 3. 2020. Zato ne drži zaključek sodišča, da je bila taka vrednost nepremičnine na dan vložitve tožbe (11. 8. 2021). Posledično sta napačni preostali dve točki izreka sklepa.

3Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga zavrnitev s stroškovno posledico.

4Pritožba ni utemeljena.

5Zoper sklep o stvarni nepristojnosti je dovoljena samostojna pritožba. Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega premeta nedenarnega zahtevka, posebne pritožbe ni (tretji odstavek 44. člena ZPP). Pritožnik izpodbija celotni sklep - o stvarni nepristojnosti in o določitvi vrednosti spora. Po ustaljenih stališčih sodne prakse je zato pritožba dopustna tudi v delu, ki se nanaša na določitev vrednosti spora³.

6Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik kot upnik v tej pravdi uveljavlja nedenarni zahtevek: na ugotovitev, da v skupno premoženje tožencev sodi obravnavana nepremičnina, na ugotovitev, da sta deleža tožencev na skupnem premoženju enaka oziroma za vsakega do 1/2 ter za vknjižbo lastninske pravice do 1/2 (podrejeno za izstavitev zemljiškoknjižne listine) v korist prvega toženca na obravnavani nepremičnini. Pritožbeni očitki o zmotno zavzetem stališču, da tožnik ni izkazal pravnega interesa (za vložitev ugotovitvene tožbe), so neutemeljeni. Kot izhaja iz razlogov v točki 3. sklepa, za sodišče ni bilo sporno, da je tožnik v tožbi v zadostni meri izkazal svoj pravni interes za vložitev tožbe za določitev deležev dolžnika na skupnem premoženju po 83. členu DZ. Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča, da tožnik ob navedbi vrednosti spornega predmeta (5.000,00 EUR) svojega pravnega interesa za ovrednotenje spora ni obrazložil. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, mora primarno tožnik oceniti vrednost spora, tako da ovrednoti svoj pravni interes za uspeh v pravdi. Če je njegova navedba vrednosti očitno previsoka ali prenizka in se odpira vprašanje o stvarni pristojnosti sodišča, kot v obravnavanem primeru, pa ima sodišče korekturno dolžnost: na hiter in primeren način se mora prepričati o pravilnosti navedene vrednosti spora in o tem takoj tudi po uradni dolžnosti odločiti s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP).

7Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo navedeno pravno določilo po tem, ko je ugotovilo, da se obravnavani tožbeni zahtevek nanaša na ugotovitev skupnega premoženja tožencev na nepremičnini - stanovanju v Brežicah. Pritožbeno sodišče sprejema njegovo oceno in ugotovitev, da je bila tožnikova ocena vrednosti spora (5.000,00 EUR) očitno prenizka. Po vpogledu v javne podatke GURS o vrednosti nepremičnine je ugotovilo, da po teh podatkih vrednost obravnavane nepremičnine znaša 57.398,00 EUR, vrednost vtoževanega solastninskega deleža prvega toženca pa 28.699,00 EUR. Pravilna je presoja, da vrednost spornega predmeta ni mogoče opreti le na dajatveni del tožbenega zahtevka (solastninski delež prvega toženca), kot smiselno zatrjuje pritožnik. Tožnik namreč v pravdi postavlja tudi ugotovitveni zahtevek (na ugotovitev skupnega premoženja z določitvijo deležev tožencev na njem), nato pa še dajatvenega (vpis solastninske pravice prvega toženca v zemljiški knjigi zaradi potreb izvršilnega postopka). Tožbeni zahtevek za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem narekuje upoštevanje celotne vrednosti sporne nepremičnine. Pritožbeno naziranje, da bo pravda oziroma dokazni postopek v tej pravdi drugačen, kot bi bila pravda za ugotovitev skupnega premoženja med zakoncema, je zmotno.

8Pritožnik z ničemer ne omaje ugotovljene vrednost sporne nepremičnine. Upoštevaje tretji odstavek 44. člena ZPP se je sodišče pravilno oprlo na javno dostopne podatke o trenutni vrednosti nepremičnine, ki je predmet pravde. Čeprav so bile aktualne vrednosti nepremičnin na spletni strani GURS zadnjič objavljene 31. 3. 2020, kot pravi pritožba, je ugotovljena vrednost spornega stanovanja (po podatkih zemljiškoknjižnega izpiska: v skupni izmeri 62,90 m2 v Brežicah) tudi po oceni pritožbenega sodišča verjetna, sprejemljiva in realna. Vpogled v javno dostopne podatke v GURS o ocenjenih vrednostih nepremičnin pa je glede na zakonsko zahtevo po hitrem postopku primeren način za preverjanje pravilnosti oziroma za ugotovitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih.

9Glede na ocenjeno vrednost spornega predmeta je pravilna tudi odločitev, da bo o zadevi odločalo stvarno pristojno Okrožno sodišče v Krškem in ne Okrajno sodišče v Brežicah. Vrednost spornega predmeta namreč presega 20.000,00 EUR (prvi odstavek 32. člena ZPP), o čemer se je okrajno sodišče izreklo po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek v zvezi s prvim odstavkom 19. člena ZPP).

10Sklep je torej pravilen in ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

11O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 25/1999 s spremembami.
² Družinski zakonik, Ur. l. RS št. 15/2017 s spremembami.
³ Primerjaj VSL I Cp 1160/2021.