UPRS sodba I U 671/2010

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v A. št. ... z dne 17. 3. 2010 in odločbo Upravnega sodišča RS v A. št. ... z dne 22. 3. 2010, za vložitev revizije zoper sodbi Upravnega sodišča v A. št. I U 234/2010 z dne 10. 3. 2010 in I U 38/2010 z dne 10. 3. 2010 ter za vložitev pritožbe ali kazenske ovadbe zoper sklep Upravnega sodišča RS v A. št. I U 286/2010 z dne 12. 3. 2010. Tožena stranka v odločbi navaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) ter kot splošno znano dejstvo navedel, da prejema mesečno le 450,00 EUR, kar je razvidno iz priloženega izpiska izvršilnih postopkov, v katerih je udeležen. Prosi za dodelitev brezplačnega odvetnika, kar bi mu omogočilo vložitev rednih in izrednih pravnih sredstev. Po vpogledu v spis opr. št. ... ugotavlja, da postopek odvzema opravilne sposobnosti tožniku še ni končan. V nadaljevanju obrazložitve navaja listine, ki jih je predložil tožnik in listine, ki jih na podlagi načela ekonomičnosti pridobila iz svojega spisa opr. št. Bpp ... ter citira določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 in 23/2008, v nadaljevanju: ZBPP), na katere je oprla svojo odločitev. Sklicuje se tudi na določbe 36. člena ZBPP, na podlagi katerih je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev nujne BPP. Tožena stranka je na podlagi 12. in 13. člena ZBPP ugotovila, da tožnikov povprečni mesečni dohodek znaša 810,01 EUR in tako presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, pri čemer je štela, da je tožnik samska oseba v smislu določil 25. člena ZBPP v zvezi z določili Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Uradni list RS, št. 3/07 in nadaljnji).

Tožnik v tožbi navaja, da zaradi stresnega življenja in dolgoletnega psihičnega nasilja ni zmožen skrbeti za svoje pravice in da si s prejemki v višini 450,00 EUR mesečno ne more zagotoviti pravice do sodnega varstva. Toženi stranki je dejansko stanje splošno znano. Tožnik meni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev vseh oblik BPP, kljub temu pa je vedno zavrnjen. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in da se zadevo vrne v ponovno odločanje Vladi Republike Slovenije.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 1. člena ZBPP pomeni brezplačna pravna pomoč pravico do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (3. odstavek 11. člena ZBPP). Tožena stranka je povprečni mesečni dohodek tožnika ugotavljala na podlagi 12. in 13. člena ZBPP.

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnikov povprečni mesečni dohodek v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje znašal 810,01 EUR. Na podlagi tako ugotovljene višine tožnikovega povprečnega mesečnega dohodka je tožena stranka pravilno ugotovila tudi, da je tožnikov povprečni mesečni dohodek presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki znaša 453,60 EUR). Prav tako je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnika šteti za samsko osebo upoštevaje določila 23. člena ZBPP. Sodišče se strinja z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe v skladu s podatki v listinah predloženega upravnega spisa, zato jih na tem mestu ne ponavlja (2. odstavek 71. člena ZUS-1).

Na drugačno odločitev posplošeni tožbeni ugovori ne morejo vplivati. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da se na njegovo pokojnino izvajajo rubeži, saj se na podlagi 2. odstavka 27. a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07, v nadaljevanju: ZSV) pri ugotavljanju lastnega dohodka vsi prejemki in dohodki upoštevajo v višini, s katero upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Na podlagi 5. odstavka 27. člena ZSV se od lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine, medtem ko rubeži niso določeni kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči. Zato se rubeži ne morejo upoštevati. Glede tožbenih navedb in predloga določitve Vlade RS v svojstvu drugega pristojnega organa, sodišče pojasnjuje, da za tak predlog tožnik nima opore v določilih ZBPP (31. in 31.a člen), po katerih je za odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč pristojen organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče, in sicer Upravnega sodišča v zadevah upravnih sporov (3. alinea 1. odstavka 31.a člena ZBPP). Glede na navedeno torej o tožnikovi tožbi zaradi (ne)dodelitve BPP v konkretnem primeru odloča stvarno pristojno sodišče, prav tako pa je o njegovi prošnji za BPP odločal stvarno pristojni organ v smislu 3. alinee 1. odstavka 31.a člena ZBPP.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.