11. člen ZBPP

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik prošnjo za BPP vložil po pooblaščencu B. B. iz Odvetniške družbe C. in da je v prošnji kot izbranega odvetnika navedel prav njega. Iz navedenega dovolj jasno izhaja, da je bil tožnik z omenjenim odvetnikom že dogovorjen za nudenje BPP, zato ne more biti utemeljeno sklicevanje tožene stranke na izjemo iz tretjega odstavka 36. člena ZBPP, tj., da prosilcu ni bilo mogoče zagotoviti izvajalca BPP.

Kot določa peti odstavek 68. člena ZUP se nepopolna ali nejasna vloga šteje za pravočasno, če jo je vložnik vložil v predpisanem roku, ter je v roku, ki mu ga je določil organ, popravil pomanjkljivosti. To pomeni, da je vloga pravočasna, čeprav se bodo pomanjkljivosti lahko odpravile že po preteku roka za vložitev vloge, vendar v roku določenem za dopolnitev. Po povedanem bi morala toženka šteti, da je tožnik vlogo za dodelitev BPP vložil 18. 8. 2025 in ne šele 22. 8. 2025, ko je tožnik svojo vlogo dopolnil z obrazcem za dodelitev BPP.

Glede na pojasnjeno vsebino ravnanja policije po 148. in 148.a členu ZKP in predstavljene posledice, ki jih lahko ima uradni zaznamek o osumljenčevi izjavi, sestavljen po šestem odstavku 148. člena ZKP, za nadaljnji potek kazenskega postopka, se gre za dejanja policije, pri katerih bi osumljencu morala biti zagotovljena BPP, če si glede na svoj socialni položaj sam ne more zagotoviti zagovornika. To pa seveda le, če so izpolnjeni nadaljnji vsebinski pogoji po 24. členu ZBPP. V obravnavani zadevi sta tako resnost kršitve kot teža kaznivega dejanja veliki. Tožnik je namreč osumljen kaznivega dejanja zanemarjanja in surovega ravnanja s svojim otrokom (pokojnim B. B.) po drugem odstavku 192. člena KZ-1, za katero je zagrožena kazen zapora do 5 let. Pri tem ni mogoče zanemariti posebne občutljivosti zadeve, prepletene z družinskopravno tematiko, ki kompleksnost kazenske zadeve povečuje. Okoliščina, da tožniku grozi zaporna kazen, v kazenskih zadevah praviloma že sama po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.

Glede na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP ni mogoče priznati BPP za odvetniške storitve, ki so bile opravljene na dan vložitve prošnje za dodelitev BPP (in ne šele po dnevu, ko je bila prošnja vložena).

ZBPP v drugem odstavku 11. člena določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Oprostitev plačila stroškov postopka lahko stranka torej predlaga le za tiste stroške, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in za dejanja v pravdi, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.

V predmetni zadevi je med strankama nesporno, da tožnik na naslovu nima prijavljenega stalnega prebivališča. Toženka je glede na navedeno pravilno ugotovila, da pogoj iz prvega odstavka 18. člena ZUPJS ni izpolnjen, omenjeno nepremičnino pa je zato glede na določbe 17. člena ZUPJS treba upoštevati pri ugotavljanju tožnikovega premoženja. Zgolj okoliščina, da ima tožnik na naslovu sporne nepremičnine prijavljeno začasno prebivališče ter da tam tudi dejansko živi, na navedeno ne more vplivati.

Za priznanje pravice do brezplačne pravne pomoči, za katero je bilo zaprošeno pravočasno, po zakonu ni ključno, ali je bil v času odločanja organa za BPP o vloženi prošnji predujem za izvedenca že založen, temveč ali je vlagatelj do dodelitve brezplačne pravne pomoči tudi za stroške izvedenca upravičen.

Iz določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP jasno izhaja, da je za dodelitev BPP ključen datum vložitve prošnje za BPP in ne datum, ko tožena stranka prošnjo za BPP prejme. Po oceni sodišča tožnica pravilno opozarja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi kot odločilen za dodelitev BPP tožnici štela datum prejema njene prošnje za BPP (to je 5. 6. 2024) namesto datuma njene vložitve in tako tožnici napačno dodelila BPP šele od dne 6. 6. 2024.

Stroški (v obliki izgubljenega zaslužka) obeh prič, za katere je tožnik zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči, so nastali še preden je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ za BPP ob upoštevanju drugega odstavka 11. člena ZBPP zato nima podlage, da bi tožnikovi prošnji ugodil. Stroški postopka z izvedbo dokaza nastanejo namreč takrat, ko je dokaz izveden, kar pomeni, da nastanejo stroški za pričo že ob njenem zaslišanju.

Vložitev izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška in vložitev zahteve za sodno varstvo pri prekrškovnem organu še ne sodita v okvir postopka pred sodiščem oziroma ne predstavljata oblike sodnega varstva, za katero se skladno z določbo 7. člena ZBPP lahko dodeli brezplačna pravna pomoč. Pod pogoji 144. člena ZUP lahko organ izvede skrajšani ugotovitveni postopek in takoj odloči o zadevi. Obravnavana izpodbijana odločitev toženke temelji le na podatkih iz prošnje za BPP, ki jo je vložil tožnik, ter na uporabi materialnega prava, zato načelo zaslišanja stranke v obravnavanem primeru, ko toženka odločbe ni oprla na dejstva in okoliščine, s katerimi tožnik ni bil seznanjen, ni bilo kršeno.

Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, torej pravno sredstvo, ki se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek. Namen tega pravnega sredstva je poleg odprave kršitev zakona, ki so bile storjene s pravnomočno sodno odločbo ali sodnim postopkom, ki je tekel pred to pravnomočno odločbo, zagotoviti enotno uporabo zakona v državi. Te značilnosti zahteve za varstvo zakonitosti - še posebno ob tem, da se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek, za katerega tožnik ne navaja, da mu v njem (pred pravnomočnostjo) ne bi bila zagotovljena pravica do obrambe tudi preko BPP v smislu 29. člena Ustave in 6. člena EKČP - in pomen tega izrednega pravnega sredstva za enotno uporabo zakona v državi, ki ni vezan na konkreten kazenski postopek, po mnenju sodišča (kot ga je zavzelo že v zadevi I U 174/2017, nato pa tudi npr. v zadevah III U 133/2022, I U 1028/2022 in III U 234/2023) omogočajo, da se pri odločanju o dodelitvi BPP upoštevajo prosilčeve objektivne možnosti za uspeh in s tem razlaga 24. člena ZBPP na temeljni, torej jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (nekazenskih) zadevah.

Tožnica neutemeljeno izpodbija ugotovitve v izpodbijani odločbi, da stranka z interesom izpolnjuje subjektivni oziroma finančni pogoj za dodelitev redne BPP. Toženka je pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnih kriterijev za dodelitev BPP stranki z interesom ravnala skladno z določbo prvega odstavka 20. člena ZBPP, po kateri materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Toženka pa je tudi pravilno ugotovila, da je za dodelitev redne BPP izpolnjen objektivni kriterij iz 24. člena ZBPP. Za presojo pogojev iz 24. člena ZBPP je v tej zadevi ključno, da stranka z interesom nastopa kot obdolženec v kazenskem postopku, in da se ji očita storitev kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen do treh let. Po stališču Vrhovnega sodišča je v kazenskih postopkih pravica do BPP posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave in 6. členu EKČP, saj je obdolženec v kazenskem postopku v posebej zahtevnem položaju.

Brezplačna pomoč se lahko dodeli le za tista dejanja pravne pomoči, ki so bila opravljena vsaj dan kasneje, kot je bila vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč. Zatrjevana okoliščina, da verjetno tožnici ni moglo biti znano, da založen predujem za stroške sodnega tolmača ne bo zadostoval za dejanja sodnega tolmača, ne more vplivati na drugačno razlago drugega odstavka 11. člena ZBPP.

Med strankama ni sporno, da je izvedenec geodetske stroke B. B. pisno izvedensko mnenje izdelal 17. 11. 2023 (ter ga istega dne tudi predložil sodišču skupaj s priglasitvijo nagrade in stroškovnikom), izvedenka gradbene stroke C. C. pa 13. 8. 2022 in ga dopolnila 19. 10. 2022 in 13. 3. 2023. To pomeni, da so stroški pisnih izvedenskih mnenj obeh izvedencev, za katere je tožnica zaprosila za odobritev BPP kot oprostitev plačila teh stroškov postopka, nastali še preden je dne 2. 2. 2024 vložila to prošnjo. Sodišče zato zaključuje, da je toženka pravilno presodila, da ob upoštevanju drugega odstavka 11. člena ZBPP nima podlage, da bi tožničini prošnji ugodila.

V zvezi z vračilom davka sodišče pojasnjuje, da se strinja z ugotovitvijo toženke, da je ta prejemek občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Pri tovrstnih prejemkih je bistveno, da gre za občasne, neperiodične dohodke, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat. Pri presoji, ali takšno enkratno nakazilo pomeni dohodek iz navedene določbe, je pomembna pravna narava takšnega nakazila. Glede vrnjenega davka v predmetni zadevi sodišče ugotavlja, da se ta nanaša na dohodnino. Ker so pri ugotavljanju premoženjskega pogoja relevantni vsi dohodki in prejemki, ki so obdavčljivi po zakonu, ki ureja dohodnino, sodišče zaključuje, da je posledično tudi vračilo preveč plačane dohodnine prejemek, ki se v obravnavanem primeru upošteva pri ugotavljanju dohodka prosilca, in sicer kot občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. V skladu s 23. členom ZSVarPre je pri upoštevanju neperiodičnih dohodkov relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo vloge (20. člen ZSVarPre), zato sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi morala toženka pri vračilu davka upoštevati obdobje dvanajstih mesecev.

Predmet upravnega spora je odločitev toženke, ki je zavrnila prošnjo tožnika z dne 25. 1. 2024 za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu oprostitve plačila predujma za izvedenca medicinske stroke, ker jo je vložil po roku za plačičo predujma za postavitev izvedenca medicinske stroke, ki se je iztekel 22. 12. 2023, torej glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP, prepozno.

Tožnica glede na višino svojih dohodkov, ki so bili ugotovljeni v relevantnem obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP), pogojev za dodelitev redne BPP ne izpolnjuje. Odprto pa ostaja vprašanje, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP po 22. členu ZBPP. S tem vprašanjem se toženka v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni ukvarjala, saj je presojala le, ali tožnica izpolnjuje materialni kriterij za dodelitev redne BPP po 13. členu ZBPP. Ko je ugotovila, da pogojev za redno BPP zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa ne izpolnjuje, je njeno prošnjo zavrnila. Na okoliščine v zvezi s plačevanjem najemnine v višini 400,00 EUR, ki jo tožnica plačuje za podnajemniško stanovanje, v katerega se je bila prisiljena vseliti, po tem ko je dne 9. 10. 2023 zaradi nasilja bivšega moža morala zapustiti svoj dom in vse svoje premoženje, in s tem povezanimi visokimi stroški, se tožnica v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe posebej ni sklicevala. Te okoliščine prvič uveljavlja šele v tožbi v upravnem sporu, saj pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti posebne izjave.

Brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli le za tista dejanja pravne pomoči, ki so bila opravljena vsaj dan kasneje, kot je bila vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč.

Zgolj dejstvo, da je tožnik pripravil osnutek zahteve za varstvo zakonitosti, še ne pomeni, da je s tem avtomatično upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči, pač pa bi bil do le-te upravičen, če bi bila njegova zahteva (prošnja) razumna.

Brezplačna pravna pomoč obsega stroške sodnega postopka, nastale po vložitvi zahteve (drugi odstavek 11. člena ZBPP). V pričujoči zadevi je to od 18. 1. 2024, kar je pred iztekom osem dnevnega roka za ugovor zoper sklep o novem izvršilnem sredstvu (tretji odstavek 9. člena ZIZ). Ta je bil izdan 11. 1. 2024; tožeča stranka je imela možnost pravočasno ugovarjati do vključno 19. 1. 2024 (15. člen ZIZ in drugi odstavek 111. člena ZPP).