31. člen ZBPP

Tožnik je organiziran kot gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo). Ugotovitev tožene stranke, da tožnik ni upravičenec do BPP po določbi 10. člena ZBPP, je po presoji sodišča pravilna, saj tožnik po nevedni določbi ne sodi v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov in zato ne more biti upravičenec do BPP. Glede na taksativno naštete upravičence v 10. členu ZBPP pa zakonskih določb tudi ni mogoče širiti na osebe, ki v tem členu niso navedene.

Povsem posplošeno je tožnikovo sklicevanje na nestrokovnost in osebnostne lastnosti uradnih oseb, ki so vodile postopek, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba. Iz upravnega spisa, ki ga je predložila toženka, izhaja, da je o tožnikovi prošnji odločala v sestavi, kot jo predpisuje ZBPP, ničesar drugega pa ne navaja niti tožnik. Ker je bil torej postopek v tem pogledu pravilen in zakonit, bi se lahko tožnik skliceval kvečjemu na konkretne nepravilnosti oziroma nezakonitosti postopka ali odločbe, izdane na podlagi tega postopka, česar - kot že rečeno - ni storil.

Tožnica je imela možnost, da svojo izjavo poda, torej da zadosti pozivu v roku, ki ji je bil dan, torej z aktivnostjo. Dejstvo, da je bila pisno pozvana na dopolnitev vloge, pomeni, da je bilo zadoščeno določbi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, posledično pa njena vloga pravilno zavržena.

Tožnica je imela možnost, da svojo izjavo poda, torej da zadosti pozivu v roku, ki je bil dan, torej z aktivnostjo, za katero ni potrebna izobrazba. Dejstvo, da je bila tožnica pisno pozvana na dopolnitev, pomeni, da je bilo zadoščeno določbi 67. člena ZUP, posledično pa njena vloga pravilno zavržena.

Na podlagi 2. odstavka 27. a člena ZSV se pri ugotavljanju lastnega dohodka vsi prejemki in dohodki upoštevajo v višini, s katero upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Na podlagi 5. odstavka 27. člena ZSV se od lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine, medtem ko rubeži niso določeni kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči. Zato se rubeži ne morejo upoštevati. Za odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč je pristojen organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče. V zadevah upravnih sporov je pristojni organ za BPP pri Upravnem sodišču (3. alinea 1. odstavka 31. a člena ZBPP).

Ni namen ZBPP-UPB1 opredeljevati posebna pravila procesnega prava, ki bi veljala (le) za upravičence do brezplačne pravne pomoči. Postopek postavitve odvetnika in odločba, ki jo je izdalo sodišče (prvi in drugi odstavek 30. člena in prvi odstavek 31. člena ZBPP-UPB1), sta izključevala možnost presoje, da odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči nadomešča pooblastilo stranke. Za pooblastilo iz prvega odstavka 97. člena ZPP je namreč značilno, da gre za procesno dejanje stranke, za obličen pravni posel, ki pooblaščenca upravičuje za zastopanje stranke v civilnem postopku.

Opredelitev tožbenega zahtevka je bistveni del tožbe, ki mora biti določen, jasen in razumljiv. Ni dovolj, da se nerazumljivo vlogo dopolni v roku, dopolnitev mora biti tudi ustrezna.

tudi o stroških v breme stranke, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči po ZBPP odloči sodišče z odločbo, s katero se je postopek pred sodiščem končal.

Zastaranje nepremoženjske škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije - odločba ustavnega sodišča U-I-246/02 z dne 3.4.2003

Če ZBPP določa, da lahko prosilec v prošnji predlaga tudi določenega odvetnika, postopek ni bil kršen, če organ za odločanje o prošnji na to možnost prosilca ni še posebej opozoril.

Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morajo biti poleg premoženjskega kriterija izpolnjeni tudi drugi pogoji, med njimi tudi, da vložitev tožbe ni očitno nerazumna.

Določbe ZBPP niso derogirale določb drugih predpisov, ki morebiti tudi urejajo položaje, ki jih ZBPP opredeljuje kot brezplačno pravno pomoč. Tak predpis je tudi ZPP. V takšnem primeru je od stranke odvisno, na kateri predpis bo oprla svoj predlog oziroma prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Po tem predpisu se presoja tudi krajevna pristojnost za odločanje o takšni vlogi.

Po prvem odstavka 31. člena ZBPP je v primeru, ko gre za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevah, za katere so pristojna sodišča splošne pristojnosti, krajevno pristojen za odločanje organ za brezplačno pravno pomoč tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec ali stalno ali začasno prebivališče. To pomeni, da lahko prosilec, skladno s prvim odstavkom 34. člena ZBPP, prošnjo za brezplačno pravno pomoč vloži pri sodišču, ki je krajevno pristojno tako glede na njegovo začasno, kot tudi stalno prebivališče. Če je tožnik izbral krajevno pristojnost sodišče glede na svoje stalno prebivališče, je prošnjo vložil pri krajevno pristojnem sodišču. Tožena stranka je s postopkom tudi že začela, zato je, ob steku krajevnih pristojnosti in ob subsidiarni uporabi 21. člena ZUP, ostala pristojna tudi še vnaprej; tožena stranka pa ne navaja, da bi se z drugim krajevno pristojnim organom sporazumela o tem, da bo ta drugi organ nadaljeval z vodenjem postopka. Tudi določb 22. člena ZUP ni mogoče razlagati tako, da bi se lahko pristojnost po tem 22. členu prenesla na drugi krajevno pristojen organ proti strankini volji.

Organ za brezplačno pravno pomoč, ki ga je prosilec izbral glede na svoje stalno prebivališče in ki je tudi izvajal ugotovitveni postopek, ostane krajevno pristojen za odločanje tudi v primeru nastanka okoliščin, ki spreminjajo krajevno pristojnost.

Pristojnost sodišča se presoja na podlagi okoliščin, ki so bile podane ob vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, zato je sodišče, ki je bilo glede na določbo 31. člena ZBPP krajevno pristojno ob vložitvi prošnje, na podlagi določbe 2. člena ZUP (ustalitev pristojnosti), ob ugotovitvi, da je že začelo postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev brezplačne pravne pomoči, ostalo krajevno pristojno tudi za nadaljnji postopek, kljub kasnejši spremembi tožnikovega prebivališča.

Toženi stranki je bilo izdano soglasje za opravljanje dejavnosti brezplačne pravne pomoči, kar pomeni izvajanje 25. in 26. člena ZBPP, ni pa pristojna za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 3. odstavku 2. člena v zvezi s 1. odstavkom 31. člena ZBPP.