27.a člen ZSV

Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve ne more temeljiti na upoštevanju podatkov, ki v času odločanja sploh še niso bili znani.

V obravnavani zadevi je tožnik prošnjo za nujno BPP vložil zaradi vložitve ugovora zoper plačilni nalog, hkrati pa je ugovor tudi vložil. Glede na to ter ob upoštevanju okoliščine, da postulacijsko sposobnost za vložitev navedenega pravnega sredstva tožnik izkazuje (ni predpisano obvezno pravno zastopanje), po presoji sodišča tožnik zmotno meni, da bi mu nujna BPP morala biti priznana ter da bi organ za BPP o njegovi vlogi ne mogel odločiti kot o prošnji za dodelitev redne BPP za zadevo, na katero se prošnja nanaša. Tožnik je prošnji priložil odločbo centra za socialno delo (po kateri je bil upravičen do enkratne izredne denarne socialne pomoči v enkratnem znesku v višini 229,52 EUR). Vendar na podlagi te odločbe tožnik ne šteje za prosilca, ki (redno) prejema denarno socialno pomoč, zato mu organ za BPP ni mogel dodeliti izredne BPP. Pravilen je zaključek organa za BPP, da je tožnik z lastnim dohodkom, tj. povprečnim mesečnim dohodkom iz naslova pokojnine, ki je v obdobju od avgusta do oktobra 2010 znašal mesečno 818,92 EUR – pokojnina v skladu s 27. členom ZSV tudi prejemek, ki šteje kot lastni dohodek, s čimer je presegel mejni znesek iz drugega odstavka 13. člen

Iz razlogov izpodbijane odločbe ne izhaja, da predhodna zadeva ni bila „realizirana“ glede na to, da je tožnica oziroma njena pooblaščenka Organu za BPP vrnila odločbo in napotnico ter navedla, da bo stroške tožbe pokrila sama in zato odstopa od odločbe o dodelitvi BPP. Dodatnih razlogov, ki jih tožena stranka navaja v odgovoru na tožbo, pa sodišče ne more upoštevati, ker so za presojo o zakonitosti odločbe pravno relevantni samo tisti razlogi, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.

Če je prosilec prenehal biti zaposlen in je prenehal prejemati plačo že pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč, je treba kot relevantni uporabiti določbi prvega in tretjega odstavka 27. b. člena ZSV, kar pomeni, da se plače, ki jih je prosilec po prenehanju delovnega razmerja prenehal prejemati, pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upoštevajo, ne glede na siceršnje določbe 27. a. člena ZSV.

Administrativne prepovedi po zakonu niso določene kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči, zato se tudi ne morejo upoštevati pri ugotavljanju višine lastnega dohodka prosilca.

Regres oz. letni dodatek k pokojnini predstavlja periodični dohodek, ki ga je treba upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Ker v predloženih upravnih spisih zadeve ni nobenega uradnega dokumenta ali drugega relevantnega dokazila, iz katerega bi izhajalo, kolikšno mesečno preživnino za svojo hčerko tožnik dejansko plačuje, je ostalo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno.

Glede na to, da je predmet postopka ravno uveljavljanje razdružitve stanovanja, ki ga tožeča stranka ne more uporabljati in to z namenom, da bi se omogočilo njeno razpolaganje s tem premoženjem, vrednosti tega stanovanja ni mogoče upoštevati kot premoženja tožeče stranke, s katerim lahko razpolaga.

V zadnjem trimesečju pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prejeta kmetijska subvencija se pri ugotavljanju upoštevanega mesečnega dohodka preračuna na povprečni mesečni znesek, kar pomeni, da se kot relevanten mesečni dohodek zadnjega trimesečja upošteva le pozitivna razlika med minimalnim dohodkom po ZSV in na že naveden način ugotovljenim povprečnim mesečnim zneskom prejete subvencije.

Ker tožničin mesečni prihodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka po ZSV, je odločitev o zavrnitvi tožničine vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilna.

Administrativne in sodne prepovedi se pri ugotavljanju lastnega dohodka glede na določbe ZBPP in določbe ZSV ne morejo upoštevati.

Tožnikov mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato ni izpolnjen finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Za odločanje o predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči je pristojen organ za brezplačno pravno pomoč, ne pa sodišče v upravnem sporu.

Šteje se, da je prošnja za izjemno brezplačno pravno pomoč utemeljena iz zdravstvenih razlogov, če so stroški, ki so povezani z zdravljenjem prosilca, obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje.

Vrnjeno preplačilo je dohodek, s katerim je lahko tožeča stranka prosto razpolagala in ne predstavlja začasno vrnjenega kredita, ker je bil prejet v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, zato se upošteva med dohodke tožeče stranke.

Pri ugotavljanju višine dohodkov prosilca in članov njegove družine je potrebno upoštevati neto zneske prejemkov, torej zneske po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost.

V kolikor prosilec prejema pokojnino, ki presega dvakratnik zneska minimalnega dohodka, vendar zaradi sodnih prepovedi dejansko prejema manj, tega ni mogoče upoštevati, saj se sodne prepovedi pri ugotavljanju lastnega dohodka glede na določbe ZBPP in ZSV ne morejo upoštevati.

Tožena stranka je ugotovila, da tožnikov mesečni dohodek znaša 818,92 EUR, to pa pomeni, da presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 453,60 EUR. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da se na tožnikovo pokojnino izvajajo rubeži, saj se rubeži ne morejo upoštevati, ker niso določeni kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči.

Na podlagi 5. odstavka 27. člena ZSV se od lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine, med tem ko rubeži niso določeni kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči in se zato ne morejo upoštevati.

Sodnih prepovedi oziroma odtegljajev od pokojnine pri ugotavljanju višine tožnikovega dohodka ni mogoče upoštevati, ker za to ni zakonske podlage. V obravnavanem primeru tudi niso bili izpolnjeni pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči, saj je bil rok za vložitev pritožbe zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani že zamujen, in sicer je potekel že 7. 4. 2010, tožnik pa je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil šele 12. 4. 2010.

Na podlagi 2. odstavka 27.a člena ZSV se pri ugotavljanju lastnega dohodka vsi prejemki in dohodki upoštevajo v višini, s katero upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Na podlagi 5. odstavka 27. člena ZSV se od lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine, medtem ko rubeži niso določeni kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči, zato se ne morejo upoštevati. Tožnik je v tožbi smiselno predlagal tudi opravo glavne obravnave, vendar je sodišče na podlagi 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na nejavni seji senata, brez glavne obravnave. Ocenilo je, da je tožena stranka pravilno ugotovila vsa pomembna dejstva in okoliščine konkretnega primera, se do njih argumentirano opredelila in svojo odločitev ustrezno obrazložila, tako da na podlagi dejstev, ki jih je v tožbi navedel tožnik, dejanskega stanja ne bi bilo mogoče dopolniti z ugotovitvami, ki bi bile pomembne za odločitev v zadevi.