31.a člen ZBPP

Ker je dolžnik predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo. Vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje o dolžnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (31.a člen ZBPP). Prav tako pa dolžnik s prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne more sanirati prej opisane pomanjkljivosti (pomanjkanja postulacijske sposobnosti) pri že vloženi vlogi (predlogu za dopustitev revizije), tudi če bi mu bila brezplačna pravna pomoč odobrena.

ZBPP v 52.d členu določa, da je za odločanje o prošnji za dodelitev BPP upravičencu iz 52.a člena tega zakona pristojen Organ za BPP okrožnega sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje v zadevi na prvi stopnji. Ker ZBPP vsebuje izrecne določbe o določitvi krajevne pristojnosti v domačem čezmejnem sporu, se ne uporabljajo določbe ZUP. Vsi trije prosilci prebivajo v Nemčiji, to je v drugi državi članici Evropske unije, prošnje za BPP pa so vložili za civilno zadevo. Zaradi navedenega, in ker je okoliščina, katero državljanstvo imajo, irelevantna, se v obravnavanem primeru uporabljajo določbe 52.d in 52.a člena ZBPP. Krajevno pristojno za civilni spor, za katerega vlagajo prošnje za BPP, je v obravnavanem primeru Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer je bila vložena tožba in kjer se spor tudi vodi. Glede na določbo 52.d člena ZBPP je to sodišče torej pristojno tudi za odločanje o BPP za zadevo III P 546/2021 v uvodu navedenih prosilcev.

Predlagatelj (toženec) sam vlaga predlog, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP). Vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje o toženčevi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (31.a člen ZBPP). Prav tako pa toženec s prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne more sanirati prej opisane pomanjkljivosti (pomanjkanja postulacijske sposobnosti) pri že vloženi vlogi (predlogu za dopustitev revizije), tudi če bi mu bila brezplačna pravna pomoč odobrena.

Iz določbe drugega odstavka 31.a člena ZBPP izhaja, da je relevantna okoliščina za določitev krajevne pristojnosti le ta, da prosilec (tuja oseba ali oseba brez državljanstva) nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ne pa tudi, kje se trenutno nahaja. Ker je prosilec svojo prošnjo vložil pri Okrožnemu sodišču v Novem mestu in so izpolnjene druge predpostavke za odločitev o krajevni pristojnosti po drugem odstavku 31.a člena ZBPP, je Vrhovno sodišče odločilo, da je za odločanje o BPP v navedeni zadevi pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

Dejstvo, da se strošek, ki odpade na drugega od etažnih lastnikov, krije iz sredstev sodišča, ne vpliva na obstoj in višino obveznosti osmega predlagatelja. Za presojo, ali je ta etažni lastnik upravičen do brezplačne pravne pomoči, je pristojna služba za brezplačno pravno pomoč, ki mu jo je odobrila.

Ker je prosilec svojo prošnjo podal pri Okrožnemu sodišču v Kranju in so izpolnjene druge predpostavke za odločitev o krajevni pristojnosti po drugem odstavku 31.a člena ZBPP, je Vrhovno sodišče, ki je pristojno za odločanje v tej zadevi po drugem odstavku 25. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu in v zvezi s 5. točko 106. člena Zakona o sodiščih, odločilo, da je za odločanje o BPP v navedeni zadevi pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

Pritožba zoper odločbo Centra za socialno delo ne pomeni uresničevanja pravice do sodnega varstva, ampak šele do pravnega sredstva v upravnem postopku, zato odločanje o prošnji za dodelitev BPP ne spada v pristojnost nobenega izmed sodišč, navedenih v 31a. členu ZBPP.

Po uveljavitvi novele ZPP-D sodišče ni več pristojno odločati o oprostitvi plačila stroškov postopka v pravdnem/nepravdnem postopku. V skladu z določbo drugega člena ZBPP o dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje. Strokovne in administrativno tehnične naloge v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči pa opravlja strokovna služba brezplačne pravne pomoči.

Za odločitev v sporu o pristojnosti med Upravnim sodiščem RS in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v zvezi z odločanjem o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bistveno, za kakšno vrsto zadeve prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč. Za odločanje o sporu zaradi priznanja pravice do občinske denarne socialne pomoči je pristojno socialno sodišče, posledično pa je za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v socialnem sporu pristojna Strokovna služba za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

ZBPP krajevno pristojni upravni organ za odločanje o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči določa alternativno, pri čimer enak pomen daje tako stalnemu kot začasnemu prebivališču. Ker ima prosilec za brezplačno pravno pomoč stalni in začasni naslov na območjih različnih okrožnih sodišč, je prišlo do steka pristojnosti obeh okrožnih sodišč. Kadar bi bila hkrati krajevno pristojna dva ali več stvarno pristojnih organov, je pristojen tisti organ, ki je prvi začel postopek; krajevno pristojni organi pa se lahko sporazumejo, kateri od njih bo vodil postopek. V primeru steka pristojnosti po ZUP spor o pristojnosti ni dopusten. Zahtevo za takšen spor o pristojnosti organ, pristojen za odločanje v sporu o pristojnosti, zavrže.

Po ZPŠOIRSP je mogoče zahtevati odškodnino tako pred sodišči splošne pristojnosti kot tudi v upravnem postopku. V obravnavani zadevi je prosilec na vprašanje strokovne službe za brezplačno pravno pomoč dodatno pojasnil, da želi zahtevati odškodnino v pravdnem postopku, zato je za odločanje o njegovi prošnji pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Navedenega ne spremeni dejstvo, da je odvetnik prosilca po izdani odločbi v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči, dodatno pojasnil, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč nanaša na postopek pred upravnim sodiščem.

Za oprostitev plačila svojih stroškov postopka mora tožnica zaprositi za brezplačno pravno pomoč, o čemer odloča pristojni organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča, na katerega območju ima tožnica prebivališče.

Tožena stranka je sicer imela podlago v 2. odstavku 32. člena ZBPP, da je tožniku naložila predložitev podatkov, ki so našteti v omenjenem določilu. Vendar pa je zmotno štela, da tožnik ni odpravil pomanjkljivosti prošnje do te mere, da tožena stranka ne bi mogla odločati o prošnji, s čimer je kršila določilo 2. odstavka 67. člena ZUP in posledično tudi določilo 31.a v zvezi z 32. členom ZBPP.

Tožnica je vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s pravdnim postopkom, ki se vodi pred okrožnim sodiščem, torej pred sodiščem splošne pristojnosti. Glede na navedeno je torej za odločanje o tožničini prošnji pristojen organ za brezplačno pravno pomoč okrožnega sodišča in ne Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

O podelitvi brezplačne pomoči se ne odloča v okviru rednih postopkov. O njej odloča poseben organ za brezplačno pravno pomoč (predsednik okrožnega sodišča ali predsednik specializiranega sodišča prve stopnje), po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. To predstavlja poseben postopek, ločen od postopkov, v katerih se rešujejo pravdni spori (vključno z gospodarskimi).

Tožnik je vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč v upravnem sporu, ne pa v zadevi, v kateri bi bil pristojni organ za odločanje o prošnji Okrožno sodišče v Ljubljani. Izpodbijano odločbo je izdal nepristojen organ.

Zidani Most spada v območje krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju.

Za rešitev vprašanja, kako mora organ za BPP postopati s prošnjo za BPP, če za njeno reševanje ni pristojen, so pravno relevantne določbe ZUP. Kadar mu je znano, kateri organ je pristojen za reševanje nepravilno vložene vloge, nepristojni organ zgolj pošlje vlogo pristojnemu organu in to sporoči stranki. Kar pomeni, da se nepristojni organ v takem primeru ne izreka za nepristojnega s sklepom ter da stranka v zvezi z odstopom vloge pristojnemu organu nima pravnega varstva. Zato je tožba, ki jo je vložila tožnica zoper izpodbijani sklep, ki ga je organ za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani izdal brez pravne podlage in v katerem je tožnico napačno poučil o dopustnosti upravnega spora, nedovoljena.

Izpodbijana odločba je preuranjena, saj tožena stranka ni imela dovolj podatkov za ugotovitev, da se tožnikova prošnja nanaša na zadevo, za katero so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo, in ne morebiti na zadevo, za katero je pristojno delovno in socialno sodišče.

O prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče. Ker gre za zadevo (odškodnina), ki spada pod splošno pristojnost, je za odločanje o tožnikovi prošnji pristojno okrožno in ne delovno sodišče.