VSRS Sklep II DoR 377/2021

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- Ali sta prvostopno in drugostopno sodišče z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in pritožbe tožnice glede preostalega zahtevka za nepremoženjsko škodo iz drugega škodnega dogodka storili bistveno kršitev pravil postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma ali sta tožnici zagotovili pošteno in enako varstvo njenih pravic v postopku pred sodiščem (22. člen Ustave), drugostopno sodišče pa tudi pravico do pritožbe (25. člen Ustave) s tem, ko sta v obrazložitvi sodnih odločb navajali, da je o vprašanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo iz drugega škodnega dogodka že odločeno z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2906/2016 in posledično o zavrnitvi preostalega tožbenega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode iz drugega škodnega dogodka v svojih odločbah nista navedli nobenih vsebinskih razlogov (glede na prvostopne in pritožbene trditve tožnice ter glede na izveden dokazni postopek na prvi stopnji)?

- Ali sta prvostopno in drugostopno sodišče z zavrnitvijo preostalega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode iz prvega škodnega dogodka napačno uporabili materialno pravo, in sicer 200. člen ZOR ter tudi 22. člen Ustave v zvezi s pravico do odškodnine iz 26. člena Ustave s tem, ko sta tožnici iz naslova prvega škodnega dogodka dosodili odškodnino v višini 770,00 EUR, višji zahtevek pa zavrnili?

- Ali je sodišče druge stopnje napačno uporabilo materialno pravo, in sicer načelo popolne odškodnine s tem, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska v višini dohodnine od dosojenega zneska premoženjske škode iz naslova izgube dohodka?

1Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) zahteva od tožene stranke (v nadaljevanju toženka) plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, in sicer zaradi dveh protipravnih prisilnih hospitalizacij v letih 1999 in 2000.

2Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo plačilo zneska v višini 770 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 6. 2003 dalje do plačila (I. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) ter sklenilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (III. točka izreka). Presodilo je, da je tožbeni zahtevek za prvi škodni dogodek, ko je bila tožnica prisilno hospitalizirana na zaprtem oddelku Psihiatrične klinike v času od 26. 12. 1999 do 27. 12. 1999 (22 ur in 15 minut) s strani nepooblaščene osebe, po temelju v celoti utemeljen in da znaša pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo 770 EUR.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo stranskega intervenienta zavrnilo. Tožničino pritožbo zoper sklepe z dne 2. 6. 2016, 9. 11. 2016, 23. 2. 2016, 9. 2. 2018, 21. 3. 2018 in 14. 10. 2019 je zavrnilo. Delno je ugodilo tožničini pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka delno spremilo tako, da se II. točka izreka glasi:

„Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki iz naslova premoženjske škode 16.583,48 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3. 5. 2004 dalje do plačila in 14.583,50 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18. 9. 2005 dalje do plačila, vse v roku 15 dni in denarno vsoto v EUR v višini davčne obveznosti tožnice po predpisih, ki urejajo dohodnino, po katerih bo tožnici odmerjena dohodnina od izplačane nepremoženjske škode z zakonitimi zamudnimi obrestmi (40.770 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi) na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kranju v tej zadevi, ki bo enaka vsoti odmerjene akontacije dohodnine od tega dohodka in odmerjene razlike dohodnine na letni ravni, če bo znesek odmerjene dohodnine na letni ravni za tožnico višji od zneska med letom plačane akontacije zaradi dohodka, izplačanega na podlagi sodbe in v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Kar zahteva tožeča stranka več in drugače, se zavrne (zavrnilni del nepremoženjske škode in zavrnilni del dohodnine od premoženjske škode z zakonitimi zamudnimi obrestmi).“

V ostalem delu je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sklenilo je, da bodo pritožbeni stroški nadaljnji pravdni stroški.

Sodišče druge stopnje ni odgovarjalo na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na drugi škodni dogodek, ki je trajal 59 dni. Ocenilo je, da je bila odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 40.000 EUR glede tega škodnega dogodka že pravnomočno prisojena s sodbo II Cp 2906/2016. Strinjalo se je s sodiščem prve stopnje, da je za prvi škodni dogodek odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 770 EUR primerna. Delno je ugodilo tožničini pritožbi v zvezi z odločitvijo glede zavrnitve tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine iz naslova izpadlega dohodka. Z vmesno sodbo je bilo namreč pravnomočno odločeno o podlagi vseh tožbenih zahtevkov. Ker toženka in stranski intervenient nista prerekala višine premoženjske škode, je bilo treba pritožbi v tem delu ugoditi in prisoditi zahtevano škodo iz naslova izpadlega dohodka.

4Tožnica je zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje po odvetniku vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

1Ali sta prvostopno in drugostopno sodišče z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in pritožbe tožnice glede preostalega zahtevka za nepremoženjsko škodo iz drugega škodnega dogodka storili bistveno kršitev pravil postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma ali sta tožnici zagotovili pošteno in enako varstvo njenih pravic v postopku pred sodiščem (22. člen Ustave), drugostopno sodišče pa tudi pravico do pritožbe (25. člen Ustave) s tem, ko sta v obrazložitvi sodnih odločb navajali, da je o vprašanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo iz drugega škodnega dogodka že odločeno z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2906/2016 in posledično o zavrnitvi preostalega tožbenega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode iz drugega škodnega dogodka v svojih odločbah nista navedli nobenih vsebinskih razlogov (glede na prvostopne in pritožbene trditve tožnice ter glede na izveden dokazni postopek na prvi stopnji);

2Ali sta prvostopno in drugostopno sodišče z zavrnitvijo preostalega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode iz prvega škodnega dogodka napačno uporabili materialno pravo, in sicer 200. člen ZOR ter tudi 22. člen Ustave v zvezi s pravico do odškodnine iz 26. člena Ustave ter 13. člena EKČP zaradi kršitev iz 3., 5. in 8. člena EKČP, s tem ko sta tožnici iz naslova prvega škodnega dogodka dosodili odškodnino v višini 770,00 EUR, višji zahtevek pa zavrnili;

3Ali je drugostopno sodišče storilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 8. in 14. točke druga dostavka 339. člena ZPP in kršilo tožnici pravico do enakega varstva pravic v sodnem postopku (22. člen Ustave) s tem, ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb tožeče stranke glede: napačne uporabe materialnega prava glede podlage odškodninske odgovornosti tožene stranke; nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja glede prvega škodnega dogodka, saj se ni opredelilo do vseh zatrjevanih dejstev in dokazov, s katerimi je tožnica utemeljevala svoj tožbeni zahtevek in njegovo višino; kršitev pravice do neodvisne in nepristranske preiskave in do rehabilitacije; kršitev prepovedi diskriminacije; kršitev enakega varstva pravic v postopku; kršitev pravice do dostopa do sodišča in do učinkovitega pravnega sredstva v zvezi s pravico do odškodnine zaradi kršitve 3., 5. in 8. člena EKČP; trditev, da je zakonska ureditev v neskladju z Ustavo; kršitev enakosti orožja pravdnih strank zaradi finančne neenakosti; kršitev pravice do poštenega sojenja;

4Ali je drugostopno sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega dostavka 339. člena ZPP in kršilo tožnici pravico do enakega varstva pravic v sodnem postopku (22. člen Ustave) s tem, ko v razlogih sodbe ni upoštevalo, da je tožnica zahtevek iz naslova materialne škode zaradi izgube dohodka postavila v neto znesku in je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska v višini dohodnine od dosojenega zneska premoženjske škode iz naslova izgube dohodka;

5Ali je sodišče druge stopnje napačno uporabilo materialno pravo, in sicer načelo popolne odškodnine s tem, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska v višini dohodnine od dosojenega zneska premoženjske škode iz naslove izgube dohodka;

6Ali sta prvostopno in drugostopno sodišče z zavrnitvijo preostalega zahtevka iz naslova nematerialne škode iz drugega škodnega dogodka napačno uporabili materialno pravo (200. člen ZOR) ter 14. in 22. člen Ustave v zvezi s pravico do odškodnine iz 26. člena Ustave ter 13. člena EKČP zaradi kršitev iz 3., 5. in 8. člena EKČP s tem, ko sta tožnici iz naslova odškodnine za nematerialno škodo iz drugega škodnega dogodka dosodili odškodnino v višini 40.000,00 EUR s pp, višji zahtevek pa zavrnili;

7Ali sta prvostopno in drugostopno sodišče storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega dostavka 339. člena ZPP in kršili tožnici pravico do enakega varstva pravic v sodnem postopku (22. člen Ustave), drugostopno sodišče pa tudi pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave) s tem, ko se nista opredelili do prvostopnih in pritožbenih navedb tožnice glede pripomb zoper v postopku pridobljena izvedenska mnenja in v zvezi s tem predlaganih dokazov tožnice, trditev in dokazov tožnice glede protipravnega, nestrokovnega in za tožnico nevarnega zdravljenja tekom druge hospitalizacije, trditev glede mučenja in ponižujočega ravnanja, do ponujenih pravnih kvalifikacij, zatrjevane neustavne pravne praznine, diskriminacije tožnice in varstva osebnih podatkov tožnice.

5Predlog je delno utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).¹ Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni in je v skladu s 367.c členom ZPP dopustilo revizijo glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.