VSM Sklep I Ip 655/2021

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, zavrnilo (I. točka izreka), sklep o izvršbi v delu zakonskih zamudnih obresti od zneska 39,99 EUR za čas od 1. 6. 2011 do 21. 9. 2011 in zakonskih zamudnih obresti od zneska 91,00 EUR za čas od 22. 9. 2011 do 23. 10. 2011 razveljavilo in v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo (II. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da v osmih dneh upniku povrne 149,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Dolžnik v pravočasni pritožbi zoper obsodilni del sklepa (I. in III. točke izreka) uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Uvodoma obširno kronološko povzame dogajanje in tek predhodnega postopka VL 139297/2011 in predmetnega izvršilnega postopka, razloge izpodbijanega sklepa in navedbe strank podane v postopku. Ponovno, kot že v ugovoru, izpostavi, da je o predlogu za izvršbo že bilo pravnomočno odločeno in je bil postopek že pravnomočno končan, prav tako je bilo o predlogu odločeno tudi s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu P 79/2020, s katerim je bil predlog za izvršbo ter predlog za izdajo začasne odredbe zavržen, ker je bilo v zadevi že pravnomočno odločeno. Upnik tega v predlogu za izvršbo ni navedel. Očita, da upnik ni izrecno navedel razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo sedaj izvršba uspešna. Predhodno ustavljene izvršbe zaradi neuspešnosti izvršbe zato ni mogoče nadaljevati z istim sredstvom. Dolžnik ob sprejemu sklepa o izvršbi vsebinsko ni vedel, za katero terjatev gre. Navaja vsebino razgovora z upnikom. Očita, da upnik v zvezi s tem tudi ni predložil listin, sodišče pa je upnikovim navedbam enostavno verjelo, ne da bi jih preverilo. Opisuje okoliščine, ki so povzročile, da dolga ni mogel poravnati. Dolžnik se v pritožbi protivi rubežu, opravljenem na naslovu Ulica na .., saj tam ne živi in rubežu vozila, ker je to registrirano in zavarovano v Avstriji. Zavzema se za spremembe izpodbijanega dela sklepa tako, da se ugovoru ugodi in postopek izvršbe ustavi.

3Upnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje prvostopenjskim razlogom, pritožbene navedbe ocenjuje kot pravno nerelevantne ter predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Bistveno v obravnavani zadevi je, da je upnik zoper dolžnika predlagal izvršbo na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine. Ta vsebuje kondemnatorni del, v katerem je sodišče dolžniku naložilo, da v paricijskem roku osmih dni poravna terjatev, skupaj z odmerjenimi izvršilnimi stroški. O materialnopravni pravici upnika - obstoju upnikove terjatve in njeni višini do dolžnika je že bilo odločeno. S pridobitvijo pravnomočnosti in izvršljivosti je ta del sklepa postal izvršilni naslov (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Nanj je izvršilno sodišče vezano in skladno z načelom formalne legalitete vanj ne sme (več) posegati. Navedeno pomeni, da ne more in ne sme presojati njegove materialnopravne zakonitosti in pravilnosti ter o dajatvenem zahtevku ponovno odločati.

6Dolžnikove navedbe o okoliščinah nastanka dolga in nevednosti njegove vsebine so zato pravno nerelevantne. Za izvršilno sodišče je odločilen obstoj izvršilnega naslova¹ in v njem ugotovljena terjatev, ki jo je dolžno prisilno realizirati. Upniku, ki razpolaga z izvršljivo sodno odločbo, sodišče mora nuditi pravno varstvo.

7Upnik je predlogu za izvršbo priložil izvršilni naslov (peti odstavek 40. člena ZIZ). Smiselni očitek pritožbe, da je sodišče sledilo navedbam upnika, ne da bi preverilo obstoj terjatve in ne da bi upnik predložil listine, zato niso utemeljeni. Iz vročilnice, ki izkazuje vročitev sklepa o izvršbi dolžniku, je razvidno, da so bile dolžniku vročene k predlogu za izvršbo priložene listine. Dolžnik je bil z izvršilnim naslovom in v njem ugotovljeno terjatvijo, za katero je sodišče dovolilo izvršbo, seznanjen.

8Pravnomočno ustavljen izvršilni postopek zaradi neuspešne izvršbe ni ovira, ki bi upniku onemogočala ponovno predlaganje izvršbe z istim izvršilnim sredstvom, kot si napačno tolmači pritožba. Ustavitev postopka predstavlja prenehanje učinkov sklepa o izvršbi v delu dovoljene izvršbe. Ta pa je namenjen le za ustanovitev procesnega razmerja, namenjenega uporabi prisilnih sredstev za izvršitev upnikove terjatve v enkratnem trajanju, dokler terjatev ni poravnana ali dokler se ne pojavijo razlogi za ustavitev. Pravnomočnost zaradi enkratnega učinka sklepa o izvršbi ni ovira, da bi upnik zaradi predhodno dovoljene izvršbe in ustavljene zaradi dejanskih ovir vložil nov predlog za izvršbo z identičnim izvršilnim predlogom (isti izvršilni naslov, stranke, sredstva in predmet izvršbe).² Smisel pravil o ustavitvi je končanje konkretnega postopka, zato ima sklep učinke samo za ta konkretni postopek. Tak predlog bi sodišče lahko zavrnilo le zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

9Na pravni interes pazi sodišče po uradni dolžnosti (prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno uveljavljanje, da bi moral upnik zatrjevati spremenjene okoliščine in izkazati, da bo izvršba v novem postopku uspešna, glede na dolžnost sodišča, da na obstoj pravnega interesa pazi po uradni dolžnosti, ni utemeljeno.

10Soglašati je s prvostopenjskim sodiščem, da je zaradi časovne odmaknjenosti prejšnjega izvršilnega postopka (več kot sedem let) utemeljeno pričakovanje, da se je premoženjsko stanje dolžnika spremenilo, s čimer je izkazan pravni interes upnika za ponovno predlaganje izvršbe.

11Oviro za predmetni postopek tudi ne predstavlja dejstvo, da je upnik ponovno predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine in podal predlog za izdajo začasne odredbe ter da je sodišče oboje zavrglo iz razloga res iudicata. Kot že zgoraj obrazloženo, je bilo o dajatvenem zahtevku upnika (obstoju in višini terjatve) že pravnomočno razsojeno, zato ponovno odločanje o materialnopravnem zahtevku ni dovoljeno.

12Dovoljena pa je ponovna izvršba. Kot že pojasnjeno, pravnomočnost sklepa o ustavitvi zajema samo tekočo izvršbo v njenih časovnih mejah, ki obsegajo pravno razmerje, kakršno obstaja v času do ustavitve postopka. Upnik zato lahko vloži nov predlog. Sodišče prve stopnje je pri ponovnem odločanju pravilno ocenilo, da je zaradi časovne odmaknjenosti prejšnjega postopka utemeljeno pričakovanje spremenjenega premoženjskega stanja dolžnika in tako razlog, ki je povzročil ustavitev v prejšnjem postopku, ni ovira za novo izvršbo na isto izvršilno sredstvo.

13Razlogi, ki preprečujejo izvršbo, so primeroma navedeni v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Po 7. točki izvršba ni dovoljena na stvareh, ki so izvzete iz izvršbe oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena. Ne osebno vozilo, ne montažni bazen s pripadajočo opremo, nista predmeta, ki sta izvzeta iz izvršbe (79. člen ZIZ) oziroma bi bila izvršba nanju omejena. Sodišče prve stopnje je tudi te ugovorne navedbe zato utemeljeno zavrnilo.

14Kar se tiče pritožbenih navedb o nepravilnostih pri ravnanju izvršitelja ob opravi rubeža vozila in na naslovu začasnega prebivališča dolžnika, ima dolžnik možnost, da z vlogo od sodišča zahteva naj odpravi nepravilnosti (prvi odstavek 52. člena ZIZ). V vlogi mora svoje navedbe substancirati, kot tudi določno opredeliti zahtevo. Sodišče namreč o zahtevi odloča s sklepom samo, če je vložnik to zahteval (drugi odstavek 52. člen ZIZ).

15V kolikor se z izvršbo poseže v pravice tretjih, imajo tretji pravno sredstvo ugovor tretjega (64. in 65. člen ZIZ). Dolžnik z zatrjevanjem obstoja pravic tretjih na predmetu izvršbe zato izvršbe ne more preprečiti.

16Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17Materialnopravni preizkus stroškovne odločitve, ki jo pritožba ne graja s konkretnimi navedbami, ni pokazal nepravilnosti. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo tudi v tem delu in izpodbijani sklep v III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18Upnikove navedbe v odgovoru na pritožbo, s katerimi pritrjuje prvostopenjskim razlogom, k pritožbeni presoji niso pripomogle. Kot nepotrebne nosi stroške te vloge sam (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - centralni oddelek za verodostojno listino VL 139297/2011 z dne 28. 9. 2011. Sklep je postal pravnomočen in izvršljiv 25. 10. 2011.
² Več o tem: Rijavec, V., Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 179 do 180.