79. člen ZIZ

Dolžnikova terjatev za povrnitev nepremoženjske škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti ni izvzeta iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja, saj se ne nanaša na predmete in prejemke, ki so po 79. in 101. členu ZIZ izvzeti iz izvršbe oziroma na katere je po 102. členu ZIZ izvršba omejena (389. člen ZFPPIPP). Čeprav je namen odškodnine za nepremoženjsko škodo zadoščenje in je nepremoženjska škoda strogo osebne narave, to še ne utemeljuje sklepanja, da je takšna odškodninska terjatev (vselej) izvzeta iz pravnega prometa oziroma da je ni dopustno odstopiti s pogodbo (417. člen OZ). Ker se odškodnina izraža v premoženjski vrednosti, to nujno predpostavlja, da se strogo osebna terjatev v določenem trenutku pretvori v premoženjsko. Presoja, ali je takšna terjatev lahko predmet odstopa, pobota in izvršbe (in dedovanja), je zato odvisna od vprašanja, ali oziroma kdaj se je v zadostni meri materializirala, da je izgubila osebno naravo in postala premoženjska. Takšno pretvorbo terjatve za povrnitev nepremoženjske škode je predvidel tudi zakonodajalec, ki pa jo je vezal (šele) na priznanje s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom (184. člen OZ). Ustavno sodišče je presodi

Dolžnici je bila kršena pravica do izjave in je podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta res ne predpisuje obveznega vročanja vsakega pisanja, zato je presoji sodišča prepuščeno, ali bo glede na vsebino tega pisanja dalo stranki možnost izjave. Pri tem pa nima povsem svobodne presoje, saj mora upoštevati ustavnosodna stališča, v skladu s katerimi je treba stranki sodnega postopka zagotoviti možnost, da se izjavi o vsem, kar je pomembnega za odločitev o njenih pravicah in obveznostih.

Glede na navedene okoliščine obravnavanega primera je višje sodišče odločitev o izvzemu osebnega vozila iz stečajne mase sprejelo na podlagi tehtanja nastalih položajev. Poseg v položaj dolžnika in njegove žene, ki osebno vozilo nujno potrebujeta za dostop do zdravstvenih storitev in prihod v službo, bi bil tudi glede na njuno starost in siceršnji premoženjski položaj po presoji višjega sodišča nesorazmeren s pravico upnikov do poplačila. Glede na vrednost in stanje osebnega vozila namreč ni utemeljeno pričakovanje, da bi prišlo z njegovo prodajo do povečanja stečajne mase, ki bi se pomembno odrazila v premoženjski sferi upnikov, saj je potrebno pri presoji zagotavljanja najugodnejših pogojev za poplačilo upnikov upoštevati tudi stroške in trajanje stečajnega postopka.

Dolžnica se utemeljeno pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, da njen avto izvzame iz stečajne mase. Predmet izvršbe niso stvari, za katere sodišče presodi, da so nujno potrebne dolžniku in članom njegovega gospodinjstva. Izvršba se torej ne vodi za vsako ceno, ampak so med drugim pomembni tudi socialni in osebnostni oziri na dolžnikovi strani. Zaradi potrebe, da se v tem okviru lahko uravnovesijo vse okoliščine posameznega primera, je med drugim tudi določbo o članih dolžnikovega gospodinjstva treba pojmovati primerno prožno. Znotraj postopka osebnega stečaja se lahko in tipično tudi se izvede postopek za odpust obveznosti s ciljem, da se dolžnik znova postavi na noge, del česar je tudi dolžnikova dolžnost, da si med preizkusnim obdobjem prizadeva za ohranitev oziroma pridobitev zaposlitve. Obenem je načelo postopkov insolventnosti, naj se ti vodijo tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. Obojim navedenim ciljem pa je lahko bolj v prid, da dolžnik, ki nima dobrega dostopa do mreže javnega prevoza, ohrani možnost uporabe vozila, zato da lažje najde ali ohrani zaposlitev,

Ugovorni razlog, da je izvršba dovoljena na pedmete, ki so izvzeti iz izvršbe, lahko dolžnik uveljavlja le, če so v sklepu o izvršbi oziroma novem izvršilnem sredstvu že individualizirani oziroma jasno opredeljeni predmeti, na katere se nanaša dovolitev izvršbe. V nasprotnem primeru, torej če je dovoljena izvršba ali njeno nadaljevanje le na splošno, na vse dolžnikove premičnine, tak ugovor ne pride v poštev. Pravno varstvo pa je dolžniku zagotovljeno kasneje, ko že pride do rubeža konkretnih premičnin, torej v fazi oprave izvršbe.

Ni mogoče pritrditi pritožbenim očitkom, da bi moralo sodišče pri odreditvi izpraznitve in izročitve nepremičnine upoštevati dolžničin poseg v njeno pravico do spoštovanja do doma pred pravico upnikov, da pridejo do vsaj delnega poplačila svojih terjatev. Izpraznitev stanovanja in izročitev nepremičnine je za dolžnico (ki je sama vložila predlog za začetek postopka osebnega stečaja) pričakovana posledica, na katero je ob vložitvi predloga tudi morala računati.

Tudi osebni avtomobil je lahko izvzet iz izvršbe, saj 1. točka prvega odstavka 79. člena ZIZ zgolj primeroma našteva predmete, ki so izvzeti iz izvršbe ter z dikcijo "in druge za gospodinjstvo potrebne stvari" izvzema osebnega avtomobila iz izvršbe ne izključuje. Vendar je sodišče prve stopnje citirano določilo pravilno uporabilo, saj razlogi, ki jih navaja dolžnik (da osebni avtomobil potrebuje za prevoz mladoletnih otrok v šolo in na izvenšolske dejavnosti), ne predstavljajo okoliščin, ki bi utemeljevale izvzem vozila iz izvršbe in poseg v pravico upnika do poplačila svoje terjatve - torej zaključka, da je predmet nujno potreben dolžniku in članom njegovega gospodinjstva.

Dolžnik je navedel določene razloge, ki bi lahko opravičevali izvzem osebnega vozila iz stečajne mase (pogosti obiski zdravnika zaradi slabega zdravstvenega stanja), vendar so ostale podane navedbe tudi v pritožbenem postopku na pavšalni ravni, predvsem pa jih dolžnik ni z ničemer dokazal. Čeprav se je dolžnik že predhodno skliceval na slabo zdravstveno stanje, za njegovo potrditev tekom postopka ni predložil ne zdravstvene ne kakršnekoli druge dokumentacije. Drugačnih okoliščin, zaradi katerih bi bil izvzem osebnega vozila iz stečajne mase nujno potreben, pa dolžnik tudi v pritožbenem postopku ni navedel. Pri sprejemu odločitve glede izločitve osebnega vozila iz stečajne mase je potrebno upoštevati tudi interes in pravico upnikov, da pridejo do poplačila svojih terjatev. Upoštevajoč vrednost vozila je za zagotovitev najboljših pogojev za poplačilo upnikov smotrno, da se ne izvzame iz stečajne mase, saj je po oceni višjega sodišča utemeljeno pričakovanje, da bo prišlo s prodajo vozila do povečanja stečajne mase, ki se bo pomembno odrazila v premoženjski sferi upnikov.

Tudi če bi bilo mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da vrednost vozila morda res ni neznatna, pa ni mogoče soglašati z njegovim zaključkom, da že samo zato, ker bo zaradi njegove prodaje morda prišlo do poplačila (vsaj) stroškov stečajnega postopka, izvzem vozila iz stečajne mase ni upravičen. V skladu s prvo točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ (predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela). Res je, da v navedenem členu izvzetje osebnega vozila ni navedeno, vendar pa se v skladu s stališčem višjega sodišča (VSL Cst 50/2012) kljub temu iz stečajne mase lahko izvzame vozilo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in če se zagotovijo najugodnejši pogoji za poplačilo upnikov. V obravnavani zadevi je višje sodišče pri odločitvi med drugim upoštevalo, da ne obstaja realna možnost, da bi bili zaradi prodaje avtomobila upniki boljše oziroma sploh kakorkoli poplačani ter tudi to, da bi kupnino bremenili tudi stroški za prodajo avtomobila.

Iz dolžnikovih navedb ne izhaja, da bi bilo osebno vozilo nujno potrebno za dolžnikovo življenje in za življenje članov njegove družine. Pojasnila, iz katerih izhaja, da bi bila organizacija družinskega življenja lažje izvedljiva, pa za drugačno odločitev o predlogu za izvzem vozila iz stečajne mase ne zadoščajo.

Dolžnik je v pritožbi potrdil ugotovitev sodišča prve stopnje, da vozilo ni v uporabi in trenutno niti ne deluje in pri tem dodal, da tudi ni registrirano in da ga bo popravil takoj, ko bo izvzeto iz stečajne mase. Take pritožbene navedbe utrjujejo prepričanje tudi pritožbenega sodišča, da pritožnik vozila ne potrebuje nujno za opravljanje svojega dela, saj bi ga sicer registriral in popravil ne glede na dejstvo ali je vozilo v stečajni masi ali je iz nje izvzeto.

Glede na okoliščine konkretnega primera, v katerem ni utemeljeno pričakovanje, da bi prišlo s prodajo vozila do povečanja stečajne mase, ki bi se bistveno odrazila v premoženjski sferi upnikov, je treba odločitev o izločitvi vozila iz stečajne mase sprejeti na podlagi tehtanja nastalih položajev. Na eni strani je treba upoštevati pravico upnikov, da pridejo do poplačila svojih terjatev, na drugi strani pa pravico dolžnika do vzdrževanja stikov z mladoletnimi hčerkami. Z varstvom dolžnikove pravice do stikov z mladoletnimi hčerkami se posredno varuje pravica otrok do stikov s staršem, s katerim ne živijo v skupnem gospodinjstvu.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja materialnopravno pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da nepremičnina oziroma solastniški delež na njej, čeprav majhen, sodi v stečajno maso za poplačilo dolžničinih upnikov in da navedeno premoženje ni izvzeto iz stečajne mase.

Dolžnik pa v obravnavani dovolitveni fazi izvršilnega postopka, kjer je kot novo izvršilno sredstvo dovoljena prodaja premičnin, lahko uveljavlja le ugovor, da je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena (7. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Tak ugovor pa lahko dolžnik poda le, če so v fazi dovolitve že individualizirani izvršilni predmeti, ne pa tudi v obravnavani zadevi, kjer je v sklepu z dne 3. 9. 2021 dovoljena izvršba na katerekoli dolžnikove premičnine, ki jih lahko najde izvršitelj na dolžnikovem domu ali kje drugje. V takem primeru ima dolžnik edino sodno varstvo šele v fazi, ko do rubeža premičnin že pride. Takrat lahko, če se z upnikom ne uspe dogovoriti, zahteva od sodišča, da odloči, ali so konkretni zarubljeni predmeti izločeni iz izvršbe (drugi odstavek 79. člena ZIZ).

Pravnomočno ustavljen izvršilni postopek zaradi neuspešne izvršbe ni ovira, ki bi upniku onemogočala ponovno predlaganje izvršbe z istim izvršilnim sredstvom, kot si napačno tolmači pritožba. Ustavitev postopka predstavlja prenehanje učinkov sklepa o izvršbi v delu dovoljene izvršbe. Ta pa je namenjen le za ustanovitev procesnega razmerja, namenjenega uporabi prisilnih sredstev za izvršitev upnikove terjatve v enkratnem trajanju, dokler terjatev ni poravnana ali dokler se ne pojavijo razlogi za ustavitev.

Znižanje obveznosti plačila stroškov postopka s sodbo sodišča druge stopnje na nastop zamude ne vpliva. Zato je potrebno šteti, da je bila dolžnica s svojo obveznostjo plačila stroškov postopka seznanjena že z odločitvijo sodišča prve stopnje in je posledično njena zamuda s plačilom teh stroškov nastopila s potekom petnajstdnevnega roka od vročitve sodbe sodišča prve stopnje. Ker zakon v prvem odstavku 79. člena ZIZ taksativno našteva predmete, na katere z izvršbo ni mogoče poseči (1. do 8. točke), je izvršilnemu sodišču v okviru 79. člena ZIZ omogočena le presoja o tem, ali določena dolžnikova stvar predstavlja enega izmed predmetov, zajetih v katerem izmed taksativno naštetih primerov (drugi odstavek 79. člena ZIZ), ne pa tudi, da glede na okoliščine posamezne zadeve odloča, ali bo izvršbo na tej podlagi ustavilo tudi za določeno (drugo) dolžnikovo stvar, ki sicer v enem izmed teh primerov ni zajeta.

Zaenkrat iz dolžnikovih trditev izhaja, da dolžnik studijsko opremo dejansko potrebuje za opravljanje svojega dela, ki ga opravlja kot poklic. Glede na navedeno določilo prvega odstavka 79. člena ZIZ so ti predmeti izvzeti iz izvršbe in s tem po navedenem določilu ZFPPIPP tudi iz stečajne mase. Za odločitev niti ni pomembno, ali se od uporabe te opreme v stečajno maso natekajo sredstva, zato tudi razlog za zavrnitev predloga dolžnika ne more biti, da se v letu 2021 ni nič nateklo v stečajno maso.

Sodišče je tudi pravilno izvedlo materialno procesno vodstvo, dolžnici pojasnilo pravno naziranje sodišča glede vročitve na podlagi fikcije in jo pozvalo k dopolnitvi njenih pomanjkljivih navedb z dopisom z dne 12. 10. 2020, na katerega pa dolžnica ni odreagirala. Sedanje dopolnjevanje trditvene podlage o njenem zdravljenju v letu 2019 je nedopustna novota, saj dolžnica ni pojasnila, zakaj teh trditev ni mogla podati že v postopku pred sodiščem na prvi stopnji. Pri tem tudi ta trditev ni dovolj časovno konkretizirana (ni datumsko opredeljeno zdravljenje). V predlogu za razveljavitev potrdila podana posplošena navedba, da sklepa o izvršbi dolžnica ni prejela, pa nikakor ni zadoščala. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da z zaslišanjem dolžnice kot dokazom ni dopustno nadomestiti zahteve trditvenega bremena (povezanost trditvenega in dokaznega bremena). Izvedba dokaza, za katerega ni podana dejanska podlaga, ni potrebna. Navedena obrazložitev sodišča prve stopnje, zakaj ni bila dolžnica zaslišana, zadošča.

Ker je premoženje, s katerim samostojno razpolaga dolžnica v postopku osebnega stečaja (in ni del stečajne mase), hkrati tudi premoženje, na katerega ni dopustno (zaradi predpisanih omejitev) poseči v izvršbi, je sodišče prve stopnje utemeljeno, na podlagi prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, zavrglo predlog za izvršbo.

Pritožbena zatrjevanja o predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti ter obstoju okoliščin po 79. členu ZIZ, so pritožbene novote, ki jih pritožnik ne opraviči skladno z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, zato v pritožbenem postopku niso upoštevne.