VSRS Sodba U 6/2021-8

Tožbi se ugodi, odločba Sodnega sveta Republike Slovenije Su 135/2020-31 z dne 4. 2. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Oris zadeve in dosedanji potek postopka

1Toženka je v Uradnem listu RS, št. 13/2020 z dne 4. 3. 2020, objavila javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur na vodstveno mesto predsednika Okrajnega sodišča v ...

2Na javni poziv se je odzval en sam kandidat – tožnik, ki je že doslej opravljal funkcijo predsednika tega sodišča (in to od leta 2002 oziroma tri mandate).

3V postopku sta tožnika, ki po zadnji oceni sodniške službe izpolnjuje pogoje za napredovanje,¹ s pozitivnima mnenjema podprla predsednik Okrožnega sodišča v ... in predsednik Vrhovnega sodišča. Ministrica za pravosodje v svojem mnenju, št. 700-101/2020 z dne 14. 12. 2020, in dopolnitvi z dne 27. 1. 2021 ni nasprotovala tožnikovemu ponovnemu imenovanju za predsednika okrajnega sodišča, predlagala pa je, naj toženka pri izbiri ovrednoti težo in pomen rezultatov poslovanja sodišča v preteklem obdobju.

4Toženka je kandidata povabila na razgovor, ki ga je 18. 6. 2020 na 45. seji tudi opravila. Predsednik oziroma podpredsednik Vrhovnega sodišča in ministrica za pravosodje, ki so bili vabljeni na razgovor, so svojo odsotnost opravičili.

5Toženka je 4. 2. 2021 izdala sklep, da se v postopku ne imenuje nobenega kandidata in se postopek zaključi kot neuspešen.

6Tožnik je sklep toženke prejel 29. 3. 2021, nakar je zoper njega 30. 3. 2021 vložil tožbo pred Vrhovnim sodiščem.

Povzetek bistvenih tožbenih navedb in navedb iz odgovora na tožbo

7Tožnik uveljavlja bistvene kršitve postopka, 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in zmotno uporabo Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) ter navaja, da izpodbijani sklep o neizbiri (ZA so glasovali trije člani Sodnega sveta, PROTI pa jih je bilo sedem) sploh ni obrazložen oziroma je arbitraren. Poleg citiranja zakonskih določb je navedeno le, da tožnik izpolnjuje predpisane formalne pogoje, a s svojim programom, rezultati poslovanja sodišča v preteklem obdobju predsedovanja in z odgovori na razgovoru, ki je potekal videokonferenčno, ni prepričal potrebnega števila navzočih članov Sodnega sveta. Tožnik je strateški šestletni program dela Okrajnega sodišča v ..., na katerega nihče ni imel pripomb, niti mu v zvezi z njim ob razgovoru nihče ni postavil vprašanja, izdelal v marcu 2020 v času popolnega zaprtja države. Predvidel je ukrepe, ki so se v letu 2021 potrdili kot potrebni in jih je zato vključil v letni program dela za leto 2021. Na razgovoru sta mu bili postavljeni dve vprašanji; pomenljivo je bilo vprašanje članice Sodnega sveta dr. A. A., ali ni prestar za vodstveno mesto predsednika sodišča in ali mu niso bili dovolj dosedanji trije mandati. Gre za diskriminatorno vprašanje, ki pomeni kršitev človekove pravice do enakega obravnavanja pred zakonom in šikaniranje tožnika. Očitki, ki se nanašajo na rezultate poslovanja Okrajnega sodišča v ... v preteklem obdobju predsedovanja, so neutemeljeni. V letih 2015-2017 je reševanje zadev nihalo, ker je bila sodnica B. B. v letih 2015 in 2016 v bolniškem staležu, od leta 2017 pa je bila polovično upokojena. Ministrica za pravosodje je navedla napačno število prejetih zadev, ki jih ni bilo nekaj več kot 9.000, ampak več kot 10.000. Ena okrožna sodnica svetnica Okrajnega sodišča v ... (od leta 2010) in tožnik sta od leta 2018 po odredbi predsednika Okrožnega sodišča v ... reševala kazenske oziroma pravdne zadeve Okrožnega sodišča v ... Okrajna sodišča so skladno z zakonom poslovne enote okrožnih sodišč, zato o vsem odloča predsednik okrožnega sodišča, predsednik okrajnega sodišča lahko daje le predloge, ki jih predsednik okrožnega sodišča sprejme ali zavrne. Prav njegove odločitve o kadrovanju in prerazporejanju zadev so bistveno vplivale na nihanje reševanja zadev na Okrajnem sodišču v ... Ne predsednik Okrožnega sodišča v ... ne predsednik Vrhovnega sodišča na tožnikovo delo nista imela pripomb. Predlaga, naj Vrhovno sodišče v zadevi opravi glavno obravnavo z zaslišanjem predsednika in članice Sodnega sveta, ministrice za pravosodje, predsednika Okrožnega sodišča v ... in tožnika.

8Toženka v pravočasnem odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe in poudarja, da je možnost izpodbijanja njenih odločitev v postopkih imenovanja predsednikov sodišč omejena, in sicer je na podlagi 36. člena Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju ZSSve) upravni spor mogoč le glede presoje zakonitosti izbirnega postopka ter odločitve Sodnega sveta o izpolnjevanju zakonskih pogojev za imenovanje v to funkcijo. V tovrstnih postopkih ima Sodni svet široko polje proste presoje, saj je zasedba takega mesta po sodni praksi privilegij in ne pravica posameznika. Zato tudi odločanje o izbiri najboljšega kandidata ni odločanje v upravni zadevi v smislu odločanja o pravicah, obveznostih in pravih koristih, saj ne obstoji pravica biti izvoljen na mesto predsednika sodišča. Ni sporno, da je tožnik izpolnjeval formalne pogoje za imenovanje. Sodni svet je pridobil vsa mnenja, ki jih zakon zahteva, upošteval kriterij iz tretjega odstavka 62.a člena ZSSve in s tožnikom opravil razgovor. Člani Sodnega sveta ob ustnem razgovoru s kandidati za predsednika v ničemer niso omejeni glede vsebine vprašanj, ki jih lahko zastavljajo kandidatom. Sodni svet je vodil zakonit postopek, tožnik pa je bil seznanjen z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki so bile pomembne za odločitev. Sodni svet ima vselej možnost, da med prijavljenimi kandidati ne izbere nikogar (deveti odstavek 62.b člena ZS). To velja tudi, če se prijavi le en kandidat, sicer bi to pomenilo, da mora Sodni svet tega kandidata izbrati, če izpolnjuje formalne pogoje. Taka razlaga bi bila v nasprotju z ZS in temelji učinkovitega delovanja sodstva. Posledica odločitve, da nihče ne bo izbran, je le, da se razpis ponovi, in ne posega v nikogaršnje pravice ali pravno varovane interese. S tega vidika tudi ni videti razloga, zakaj bi moral Sodni svet poleg rezultata glasovanja in zakonitosti postopka obrazložiti še kar koli drugega. Kandidati ne morejo zahtevati, da bi se moral postopek zaključiti drugače, kot se je. Tudi nezavezujoča mnenja, ki jih Sodni svet pridobi v postopku, ne omejujejo pristojnosti Sodnega sveta, da sprejeme odločitev v okviru svoje ustavne in zakonske vloge neodvisnega organa. Zato ne drži, da bi moral Sodni svet obrazložiti, zakaj tožnika ni izbral na mesto predsednika sodišča. V skladu z osmim odstavkom 62.b člena ZS Sodni svet le v odločbi o imenovanju navede razloge za izbiro oziroma imenovanje izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje. Tudi v 35. členu ZSSve je določeno, da morajo biti obrazložene le odločitve o imenovanju ali razrešitvi predsednika sodišča. Enako pravilo velja, kadar noben kandidat ni bil izbran – Sodnemu svetu ni treba navajati, zakaj nobeden od prijavljenih kandidatov ni bil izbran za predsednika sodišča. To velja tudi, če je bil prijavljen en sam kandidat. Navedeno je skladno tudi z zakonsko ureditvijo pristojnosti in načina odločanja Sodnega sveta, saj se mora dvotretjinska večina poenotiti o razlogih, zakaj nekoga izbere, ne pa o tem, zakaj nekoga ne izbere. Obveznost obrazložitve, za katero se zavzema tožnik, bi pomenila, da lahko Sodni svet predlaganega kandidata zavrne le, če bi imel za to (posebej) utemeljene razloge. To pa je v nasprotju z naravo in vsebino postopka ter funkcijo predsednika sodišča kot vodstvenega položaja v sodstvu.

Dokazni sklep in neizvedba glavne obravnave

9Vrhovno sodišče je kot dokaz prebralo dokazne listine, ki sta jih v spis vložili stranki. Ker so dejstva med njima nesporna, je Vrhovno sodišče odločilo, da kljub tožnikovemu predlogu za njeno izvedbo ne opravi glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).² Poleg tega je, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve, že iz podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

10Tožba je utemeljena.

O posebnem položaju Sodnega sveta in načinu njegovega odločanju pri imenovanju kandidata na mesto predsednika sodišča

11Ustava v 125. členu zagotavlja neodvisnost sodnikov. Varovanje neodvisnosti sodišča kot celote in neodvisnosti posameznih sodnikov je tudi glavna naloga predsednikov sodišč. Da so pri tem lahko suvereni, morajo biti tudi sami zavarovani pred nedopustnimi pritiski. To se zagotavlja predvsem z ustreznimi varovalkami v postopku njihovega imenovanja in razrešitve. Prav ustavni pomen neodvisnosti sodstva, ki je temelj neodvisnega, nepristranskega in poštenega sojenja na sodiščih, je tudi razlog, da zakonodajalec postopkov izbire kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo in postopkov imenovanja predsednikov in podpredsednikov sodišč ni povsem izvzel iz sodnega varstva.³

12Po prvem odstavku 36. člena ZSSve je tudi v teh postopkih dovoljen upravni spor, vendar je mogoč le glede presoje zakonitosti izbirnega postopka ter odločitve Sodnega sveta o izpolnjevanju zakonskih pogojev za imenovanje ali izvolitev v te funkcije (četrti odstavek 36. člena ZSSve).

13Pri konstituiranju sodne oblasti ima Sodni svet v skladu s sistemom zavor in ravnovesij posebno vlogo,⁴ ki je ustavno opredeljena v 130. in drugem odstavku 132. člena Ustave.⁵ Da bi to vlogo in svoj položaj lahko uresničeval in prevzemal svoj del odgovornosti za stanje v sodstvu, mu je treba priznati široko polje proste diskrecijske presoje (tretji odstavek 40. člena ZUS-1, kar je že večkrat poudarilo tudi Ustavno sodišče.⁶ Sodni svet ni in ne sme postati le sledilec predhodno oblikovanih mnenj oziroma „papirnati“ odločevalec, temveč mu je podeljena svoboda, da v izbirnem postopku kot strokovno usposobljeno telo⁷ celotno gradivo kritično pretrese in ga v okviru svoje diskrecijske pravice ustrezno uravnovesi, nato pa samostojno odloči.⁸

14Z namenom, da bi Sodni svet samostojnost odločanja lahko učinkovito udejanjil in bi lahko kritično pretresel v postopku pridobljene listine⁹ in mnenja (na katera ni vezan),¹⁰ je zakonodajalec z novelo ZS-I¹¹ uvedel ustni razgovor. Tega Sodni svet opravi s prijavljenimi kandidati, ki najbolje izpolnjujejo pogoje in kriterije za imenovanje (šesti odstavek 62.b člena ZS), oziroma z vsemi kandidati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje (prvi odstavek 33. člena ZSSve). Zakon podrobneje ne določa vsebine ustnega razgovora,¹² a iz vsebine šestega odstavka 62.b člena ZS in prvega odstavka 33. člena ZSSve izhaja, da ta vsebuje najmanj dva dela: kandidatovo predstavitev strateškega programa dela in vizije ter postavljanje vprašanj kandidatu s strani članov Sodnega sveta¹³ in razpravo. Po opravljenem razgovoru s kandidatom/i in naknadno pridobljenem mnenju ministra za pravosodje,¹⁴ Sodni svet o imenovanju predsednika sodišča odloči z dvotretjinsko večino glasov vseh članov (29. člen ZSSve).

15V zvezi z vplivom pravne narave odločanja na standard obrazložitve o izbiri je Vrhovno sodišče že v zadevi X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016 (21. točka) poudarilo, da odločitev o izbiri kandidata za sodnika ali predsednika sodišča ni odločitev o upravni zadevi v smislu odločanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih s področja upravnega prava (2. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), temveč gre za posamični akt oblastne narave, ki ima značaj javnopravne stvari, v zvezi s katero se ZUP uporablja le smiselno (prvi odstavek 31. člena ZSSve). Smiselna uporaba ZUP pomeni okoliščinam konkretnega primera prilagojeno "primerno" uporabo teh določb na način, ki kar najbolj ustreza naravi in namenu ter posebnostim posameznega instituta in področja, na katerem se uporablja. Smiselno, torej v skladu z naravo in namenom postopka, in ne neposredno, se uporablja tudi 214. člen ZUP, ki določa obseg obrazložitve upravne odločbe. Prav zato ZS v osmem odstavku 62b. člena tudi določa, da Sodni svet v odločbi o imenovanju (predsednika sodišča) navede razloge za izbiro oziroma imenovanje izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje.¹⁵

O pravici do poštenega postopka v postopkih imenovanja predsednika sodišča

16ESČP je v zadevah Tsanova-Gecheva proti Bolgariji¹⁶ in Juričić proti Hrvaški odločilo, da razen v primerih, ko je država te zadeve utemeljeno izvzela iz sodnega varstva, tudi postopek izbire sodnika in predsednika sodišča spada med postopke, za katere veljajo zahteve iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP).¹⁷ Če država kandidatom v postopku imenovanja predsednika sodišča zagotavlja sodno varstvo, čeprav v omejenem obsegu, je tako tudi po praksi ESČP pri odločanju v teh zadevah treba upoštevati standarde poštenega postopka iz 6. člena EKČP. Temu je sledilo tudi Ustavno sodišče, ki je v zadevi Up-1094/18 prav tako poudarilo, da mora imeti Sodni svet kot poseben ustavni organ (131. člen Ustave) pri odločanju široko polje proste presoje, vendar je prav zaradi tega treba (kandidatom) tudi v tem postopku zagotoviti jamstva poštenega postopka iz 22. člena Ustave.¹⁸

17Ustava v 22. členu vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Čeprav pravica biti imenovan za predsednika, ne obstaja, pa ima vsakdo pravico, da se pod istimi pogoji kot drug(i) kandidat(i) poteguje za zasedbo takega položaja.¹⁹ Postopek, v katerem se kandidat poteguje za mesto predsednika sodišča, mora biti pošten: skladen z ustavo, zakonit²⁰ in transparenten, (ne)izbira pa utemeljena na objektivnih merilih.²¹

Okoliščine obravnavanega primera

18Med strankama ni sporno, da je tožnik izpolnjeval vse formalne pogoje za imenovanje na mesto predsednika sodišča. Tožnik toženki očita, da je bilo o njegovi (ne)izbiri odločeno v nezakonitem postopku in da je neizbira posledica meril, ki jih Sodni svet ne bi smel upoštevati.

19Toženka ni prerekala vsebine vprašanj, ki so jih tožniku na razgovoru postavili njeni članici. Še več, v odgovoru na tožbo zatrjuje, da člani Sodnega sveta ob ustnem razgovoru s kandidati za predsednika v ničemer niso omejeni glede vsebine vprašanj, ki jih lahko postavljajo kandidatom.

20Drži, da imajo člani Sodnega sveta zaradi diskrecijske pravice organa, katerega člani so, zelo široke možnosti pri postavljanju vprašanj kandidatom; postavljajo jih lahko tudi izven podatkov, ki izhajajo iz spisovnega gradiva, saj le na tak način lahko pride do izraza ustavna vloga Sodnega sveta v pravosodnem sistemu. Toda povsem brez omejitev pri postavljanju vprašanj člani Sodnega sveta vendarle niso.

21V Republiki Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino (14. člen Ustave). Enakost pred zakonom je del poštenega izbirnega postopka.

22Tožnik toženki očita, da poštenega postopka ni bil deležen, in izpostavlja vprašanje članice Sodnega sveta, ki ga je občutil kot šikaniranje, ker je merilo na njegovo starost in dosedanje število mandatov. Sklepa (ker so bili vsi drugi podatki o njegovem delu ter pridobljena mnenja pozitivni (oziroma mnenje ministrice za pravosodje ni bilo odklonilno), da sta Sodni svet pri odločanju vodili merili starost in dosedanje število mandatov (trije mandati).

23Tožnikova teza, da takšnih vprašanj člani toženke ne bi smeli postavljati, ne drži povsem. Ne starost kandidata ne število (zaporednih) predsedniških mandatov resda nista izrecno zapisana kot pogoja za predsedniško kandidaturo, a Vrhovno sodišče ocenjuje, da je del diskrecijske pravice Sodnega sveta tudi razprava o vprašanjih, ki so, kot že rečeno, izven vsebine, ki jo nudi zbrano pisno gradivo, in tudi izven presoje formalnih pogojev za kandidaturo. Če bi ne bilo tako, bi bila vloga Sodnega sveta pri imenovanju predsednikov sodišče izvotljena in zmanjšana na uradnikovanje. Po oceni Vrhovnega sodišča člani Sodnega sveta zato kandidatom lahko postavljajo tudi vprašanja o smiselnosti/primernosti (večkratne) ponovitve mandata, ne glede na to, da zakonske omejitve mandatov ni, tudi v primerih, povezanih s kandidatovo/kino starostjo (če bi šlo na primer za kandidata/ko, za katerega/o je bilo v času odločanja Sodnega sveta jasno, da glede na svojo starost ne bo mogel/la dokončati mandata zaradi zakonske omejitve prenehanja sodniške službe,²² na katero je vezana tudi predsedniška funkcija). Vendar obravnavani primer ni tak. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niti iz v tožbi povzetega razgovora s tožnikom (katerega vsebine toženka ne prereka) ni mogoče razbrati, da v obravnavanem primeru nista bili prav okoliščini, povezani s tožnikovo starostjo in dejstvom treh zaporednih mandatov tisti, ki sta bili odločilni razlog za tožnikovo neizbiro za mesto predsednika sodišča, Vrhovno sodišče ne more preizkusiti, ali je bil obravnavani izbirni postopek (ne)pošten.

24Ustavni pomen neodvisnosti sodstva, kljub posebnostim postopka imenovanja predsednika sodišča in diskrecijskega načina odločanja, od (članov) Sodnega sveta zahteva, da z zadostno obrazložitvijo odločitve ne le kandidata, ampak tudi javnost prepričajo o spoštovanju meja diskrecijskega odločanja, poštenosti postopka in enakem obravnavanju, kar je tudi bistvo načela vladavine prava iz 2. člena Ustave v zvezi z 157. členom Ustave.²³

Sklepno

25Vrhovno sodišče je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, odpravilo odločbo Sodnega sveta Su 135/2020-31 z dne 4. 2. 2021 in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek.

26Tožnik povrnitve stroškov postopka ni zahteval.

¹ Ocena sodniške službe Personalnega sveta Višjega sodišča v Ljubljani za tožnika SuZ 53/2020 z dne 15. 10. 2020.
² Glej sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Schuler-Zgraggen proti Švici, št. 14518/89 z dne 24. 6. 1993, 58. točka obrazložitve, sodbo Ustavnega sodišča Up-360/16 z dne 18. 6. 2020, 15. točka obrazložitve, in sklep Vrhovnega sodišča X Ips 22/2020 z dne 26. 8. 2020, 13. točka obrazložitve.
³ Povzeto po sodbi Vrhovnega sodišča U 1/2021 z dne 17. 2. 2021, 12. točka obrazložitve.
⁴ Pristojnosti so naštete zlasti v 23. členu ZSSve.
⁵ Sodni svet državnemu zboru predlaga kandidate za izvolitev sodniško funkcijo (130. člen Ustave) in razrešitev sodnikov (drugi odstavek 132. člena Ustave).
⁶ Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up-1094/18-13 z dne 21. 2. 2019, 10. točka obrazložitve.
⁷ Tako tudi odločba Ustavnega sodišča Up-184/16 z dne 11. 7. 2017, 10. točka obrazložitve.
⁸ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča U 6/2020 z dne 7. 10. 2020.
⁹ Kandidati, ki se odzovejo na javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur na vodstveno mesto predsednika, morajo prijavi priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti, šestletni strateški program dela sodišča in dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 62. člena ZS.
¹⁰ ZS v drugem odstavku 62.a člena določa, da Sodni svet predsednike drugih sodišč imenuje z odločbo po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za pravosodje, predhodnem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in predhodnem mnenju predsednika neposredno višjega sodišča oziroma predsednika okrožnega sodišča za imenovanje predsednika okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota tega okrožnega sodišča.
¹¹ Uradni list RS, št. 96/2009.
¹² Tega ne opredeljujeta niti ZSSve niti Poslovnik Sodnega sveta, Uradni list RS, št. 74/2017.
¹³ Na ustnem razgovoru lahko sodelujeta in zastavljata vprašanja tudi predsednik Vrhovnega sodišča in minister za pravosodje, ki mu ZS v taisti določbi pravico sodelovanja in postavljanja vprašanj izrecno podeljuje.
¹⁴ ZS v petem odstavku 62.b člena določa, da se pisni mnenji predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in predsednika neposredno višjega sodišča oziroma predsednika okrožnega sodišča za imenovanje predsednika okrajnega sodišča, če je sodišče organizacijska enota tega okrožnega sodišča, vročita vsem prijavljenim kandidatom najmanj 5 dni pred razgovorom iz naslednjega odstavka, v sedmem odstavku istega člena pa, da mora minister, pristojen za pravosodje, pisno mnenje o kandidatu predložiti Sodnemu svetu v roku 15 dni po opravljenem razgovoru.
¹⁵ Vrhovno sodišče je v isti zadevi še poudarilo, da mora Sodni svet obrazložiti odločitev o tem, zakaj je izbrani kandidat po njegovem mnenju najprimernejši, obrazložitev pa zaradi specifičnega načina odločanja ne zajema tudi primerjave z neizbranim kandidatom.
¹⁶ Zadeva ESČP Tsanova-Gecheva proti Bolgariji, št. 43800/12 z dne 15. 9. 2015, 48., 53. in 66. točka obrazložitve.
¹⁷ Zadeva ESČP Juričić proti Hrvaški, št. 58222/09 z dne 26. 7. 2011, 55. in 76. točka obrazložitve.
¹⁸ Glej 10. točko obrazložitve odločitve Ustavnega sodišča Up-1094/18 z dne 21. 2. 2019.
¹⁹ Tako odločbi Ustavnega sodišča Up-134/95 z dne 14. 3. 1996, 13. točka obrazložitve, in Up-757/19-29 z dne 20. 2. 2020, 9. točka obrazložitve. Glej tudi odločbo Ustavnega sodišča U-I-198/03 z dne 14. 4. 2005, 9. točka obrazložitve, sklep Ustavnega sodišča U-I-225/16 z dne 6. 12. 2017, 8. točka obrazložitve, in odločbo Ustavnega sodišča Up-1094/18, 10. točka obrazložitve.
²⁰ Primerjaj odločbi Ustavnega sodišča U-I-157/17, Up-143/15 z dne 5. 4. 2018, in Up-757/19-29 z dne 20. 2. 2020, 11. točka obrazložitve.
²¹ Odločba Ustavnega sodišča Up-757/19-29 z dne 20. 2. 2020, 13. točka obrazložitve.
²² Sodniku preneha sodniška služba po zakonu z upokojitvijo, vendar najpozneje, ko dopolni 70 let starosti (8. točka prvega odstavka 74. člena Zakona o sodniški službi).
²³ Na to je Vrhovno sodišče opozorilo že v sodbi Vrhovnega sodišča U 1/2021 z dne 17. 2. 2021, 18. točka obrazložitve.