UPRS Sodba II U 276/2018-21

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v 15. dneh od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila.

1V predmetni zadevi je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe v inšpekcijski zadevi nelegalne gradnje št. 06122-909/12-31 z dne 6. 6. 2018 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-53/2018-4 z dne 20. 7. 2018.

2Iz sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 6. 6. 2018 izhaja, da je odločba gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Kranj, št. 06122-909/12-8 z dne 12. 7. 2016 v 2. točki izreka, s katero je bilo tedanjemu inšpekcijskemu zavezancu A.A., odrejeno, da mora v roku do 15. 10. 2016 na lastne stroške odstraniti lesen kmetijski objekt tlorisne velikosti 4,75 x 6 x 75 m na zemljišču s parc. št. 1445 k.o. ... in vzpostaviti prejšnje stanje, postala dne 16. 10. 2016 izvršljiva (točka 1. izreka). V točki 2. sklepa o dovolitvi izvršbe je navedeno, da je inšpekcijski zavezanec B.B. (tožnik) dolžan izvršiti odrejeno obveznost iz 2. točke izreka navedene odločbe v novem roku do 15. 9. 2018. Po preteku tega roka pa bo opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec, o čemer bo zavezanec obveščen z obvestilom (2. točka izreka). V nadaljevanju sklepa izhaja, da pritožba zoper navedeni sklep ne zadrži izvedbe izvršbe, kakor tudi da bo o morebitnih stroških izvršilnega postopka odločilo s posebnim sklepom.

3Zoper navedeni sklep je tožnik je podal pritožbo iz vseh razlogov po 237. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), in sicer iz razloga, ker iz izpodbijane odločbe izhaja, da je postala izvršljiva zoper nekdanjega inšpekcijskega zavezanca A.A. (v točki 1. izreka), medtem ko je v točki 2. izreka določeno, da je obveznost iz odločbe dolžan izpolniti B.B. (tožnik), zaradi česar je po mnenju pritožnika izrek izpodbijane odločbe neskladen, ker se nanaša na dve različni osebi. Pritožnik je v pritožbi še navedel, da inšpekcijski zavezanec ne more biti B.B. (tožnik), saj se odločba gradbene inšpektorice, s katero je bilo odrejeno, da je treba odstraniti objekt, ne glasi na tožnika. Zaradi navedenega tudi ne more biti dolžan izvršiti obveznosti iz odločbe, ki ne glasi na zavezanca. Pri navedenem izpostavlja, da je Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, OE Kranj, dne 16. 2. 2018 izdalo sklep št. P06122-909/2018-18, s katerim je odločilo, da B.B. prevzame položaj stranke v inšpekcijski zadevi nelegalne gradnje objekta na zemljišču parc. št. 1445 k.o. ..., kar je bilo z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-53/2018-2 z dne 16. 5. 2018 odpravljeno, zaradi česar odpravljena odločba nima pravnih učinkov in tako B.B. ni inšpekcijski zavezanec. Samo dejstvo, da je v zemljiški knjigi naveden kot lastnik predmetne nepremičnine ne more pretehtati dejstva, da vse do izdaje drugostopenjske odločbe z dne 16. 5. 2018 nima statusa inšpekcijskega zavezanca. Zaradi navedenega je tudi nepravilna 2. točka izreka izpodbijane odločbe, da mora izvršiti odrejeno obveznost odstranitve objekta, saj sam ni inšpekcijski zavezanec. Odločba, s katero je vlagatelj namreč prevzel položaj stranke v inšpekcijski zadevi nelegalne gradnje objekta je bila odpravljena, zaradi česar je materialnopravno zmotno, da bi bil vlagatelj dolžan izvršiti odrejeno obveznost odstranitve objekta. Tako izpodbijani sklep temelji na napačni uporabi 148. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

4Drugostopenjski organ je, z odločbo z dne 20. 7. 2018 št. 0612-53/2018-4, pritožbo stranke zavrnil iz razloga, ker je po njegovem mnenju prvostopenjski upravni organ pravilno ugotovil, da je odločba z dne 12. 7. 2016 v 2. točki izreka postala izvršljiva 16. 10. 2016 in je pritožnika na podlagi določb prvega odstavka 290. člena ZUP pravilno opozoril, da če v naknadnem roku do 15. 9. 2018 ne bo izpolnil naložene obveznosti, da bo prisilno izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec, skladno z določbami prvega odstavka 297. člena ZUP. Po mnenju pritožbenega organa je odločitev organa prve stopnje pravilna iz razloga, ker lahko obveznost, ki je naložena zavezancu opravi in izpolni tudi kdo drug, v kolikor pa je sploh ne opravi ali ne izpolni, pa se tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške. Po mnenju pritožbenega organa je bil zavezanec za izpolnitev naložene obveznosti pravilno določen, saj iz podatkov zemljiške knjige pristojnega sodišča izhaja, da je lastnik nepremičnine s parc. št. 1445 k.o. ... B.B., in sicer z učinkom vpisa od 22. 11. 2016 po izvršilnem naslovu odločbi št. 06122-909/2012-8 z dne 12. 7. 2016 pa je inšpekcijski ukrep bil sicer odrejen zavezancu A.A., vendar ker gre za obveznost, ki se nanaša na objekt in njegovo lastnost, da je nelegalno zgrajen, ta obveznost pa je po vsebini takšne narave, da preide na pravnega naslednika in to ne glede na način pridobitve lastninske pravice, pritožnik pa je lastnik sporne nepremičnine, čemur tudi ne oporeka, pravilno bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, ki je kot zavezanca štel kot pritožnika in je tako tudi pravilno voden izvršilni postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti zoper pritožnika. Po določbah 286. člena ZUP se izvršba opravi zoper tistega, ki je dolžan izpolniti obveznost (zavezanec). Zavezanec pa je oseba, ki ji je z upravnim aktom naložena obveznost. Zavezanec pa je tudi pravni naslednik stranke postopka v primeru prenosa lastninske pravice, saj le novi lastnik lahko izpolni obveznost. Navedeno po mnenju organa druge stopnje pomeni, da kolikor preide lastninska pravica na novega lastnika preide nanj tudi obveznost izpolnitve, čeprav je v odločbi, ki se izvršuje naveden prejšnji lastnik. Na podlagi navedenega je pritožbeni organ štel, da je izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe pravilen in zakonit in je iz tega razloga pritožbo kot nedovoljeno zavrnil.

5Tožnik je v tem upravnem sporu vložil tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe.

6Zahteva za izdajo začasne odredbe je bila s sklepom z dne 26. 9. 2018 pravnomočno zavrnjena.

7Tožeča stranka vlaga tožbo zoper navedeni sklep zaradi kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin določenih z ustavo, zaradi dejstva, ker v postopku za izdajo upravnega akta zakon ni bil uporabljen ali ni bil pravilno uporabljen, in ker se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, kar pa je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost izpodbijane odločitve.

8V tožbi navaja enako kot v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, in sicer da je bilo inšpekcijskemu zavezancu A.A. s sklepom o dovolitvi izvršbe naloženo, da mora odstraniti kmetijski objekt tlorisne velikosti 4,75 x 6,75 na zemljišču s parc. št. 1445 k.o. ... in vzpostaviti prejšnje stanje do 15. 10. 2016, zaradi česar je predmetna odločba postala dne 16. 10. 2016 izvršljiva in je bil tožnik kot inšpekcijski zavezanec (brez ugotovitve lastnosti stranke in navedbe temelja), ki je dolžan izvršiti odrejeno obveznost iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe v novem roku do 15. 9. 2018. Pripominja, da je postal novi lastnik nepremičnine št. 1445 k.o. ..., na katerem je že stal kmetijski objekt, zaradi česar mu je bilo kot kupcu z izpodbijanim sklepom poseženo v njegovo ustavno pravico do zasebne lastnine po 33. členu Ustave RS.

9Tožeča stranka še dodatno izpostavlja, da izpodbijani sklep temelji na absolutno bistvenih kršitvah pravil postopka, saj iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je inšpekcijski zavezanec A.A., medtem ko se izpolnitev obveznosti nalaga B.B., zaradi česar je izrek izpodbijanega sklepa neskladen, ker se nanaša na dve različni osebi. Po mnenju tožnika bi moral upravni organ z upravno odločbo najprej ugotoviti razmerje med prvotnim zavezancem in novim zavezancem, saj B.B. ni bil nikoli zavezanec (kot izhaja iz odločbe št. 06122-909/2012-8 z dne 12. 7. 2016) inšpekcijskega postopka, prav tako pa tudi ni bil stranka predmetnega inšpekcijskega postopka. Upravna odločba se mora vedno nanašati na konkretnega zavezanca, ne pa kar avtomatsko na nepremičnino. Kolikor se je tekom postopka spremenil lastnik nepremičnine, mora slednji postati stranka postopka, dobiti procesne pravice, šele nato se sme izdati odločba, ki se na to osebo nanaša tudi v dajatvenem delu. Po mnenju tožeče stranke sta tako storjeni dve absolutni kršitvi določb postopka po 7. alineji drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se sklepa ne da preizkusiti oziroma na kršitvi določb postopka po 4. alineji prvega odstavka 237. člena ZUP, saj je izrek sam s seboj v nasprotju in zato nasprotuje pravilom 213. člena ZUP. Izpodbijani sklep je namreč glede ugotovitvenega dela, da je postala odločba zoper inšpekcijskega zavezanca A.A. izvršljiva, v popolnem neskladju z dajatvenim delom, ki nalaga obveznost B.B., ki je dolžan vzpostaviti prejšnje stanje.

10Tožeča stranka tudi meni, da izpodbijani sklep temelji na napačni uporabi materialnega prava, saj tožnik ne more biti/postati inšpekcijski zavezanec, ne glede na to, da je pravni naslednik in novi lastnik nepremičnine z učinkovanjem vpisa imetnika z dne 22. 11. 2016 po sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 20. 9. 2016 Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. In 73/2014. Pripominja, da bi tožena stranka oziroma naslovni organ lahko izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe lahko izdal le, če bi se tudi odločba gradbene inšpektorice, s katero je bilo odrejeno, da je treba objekt odstraniti glasila na tožečo stranko. Tako tožeča stranka ne more biti dolžna izvršiti obveznosti iz odločbe, ki sploh ne glasi nanjo kot na zavezanca, pri čemer je bil sklep, s katerim je Inšpektorat za okolje, OE Kranj, dne 16. 12. 2018 odločil, da tožnik prevzame položaj stranke v inšpekcijski zadevi nelegalne gradnje odpravljen in tako odpravljena odločba nima pravnih učinkov, tožeča stranka pa na ta način ni inšpekcijski zavezanec, čemur pa ne more pretehtati niti dejstvo, da je v vmesnem času postal lastnik predmetne nepremičnine. Tako sodišču predlaga, da tožbenemu zahtevku ugodi in podredno izpodbijani sklep razveljavi (pravilno odpravi) in vrne v novo odločanje upravnemu organu.

11Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

12Tožba je utemeljena.

Glede upravičenosti tožbenega zahtevka

13V zvezi z navedbami tožeče stranke in pravnim poukom drugostopenjske odločbe, da zoper odločbo v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva in niti ni dovoljeno sprožiti upravnega spora, sodišče pripominja, da je pravilna navedba tožeče stranke, da je upravičena sprožiti upravni spor, kar je ugotovilo že tukajšnje sodišče, ko je odločalo o zahtevi za izdajo začasne odredbe in se zato sodišče na tem mestu do predmetnih navedb ne opredeljuje posebej.

14Ad I

15Med strankama je nesporno, da je tožnik novi lastnik nepremičnine zemljišča s parc. št. 1445 k.o. ..., na kateri se nahaja nelegalno zgrajen lesen kmetijski objekt tlorisne velikosti 4,75 m x 6,75 m. Med strankama je tudi nesporno, da je bila dne 12. 7. 2016 izdana odločba Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Kranj, št. 06122-909/2012-8, in sicer inšpekcijskemu zavezancu A.A., ki je bil prejšnji lastnik zemljišča na katerem se nahaja sporni objekt.

16Med strankama pa je sporno ali je novi lastnik (tožnik) lahko tisti, ki je inšpekcijski zavezanec (brez ugotovitve lastnosti stranke v upravnem postopku), kateri je dolžan izvršiti odrejeno obveznost iz 2. točke izreka navedene odločbe, katera je bila predhodno naložena inšpekcijskemu zavezancu A.A.

17Pregled zadeve pokaže, da je bil dne 6. 6. 2018 izdan sklep o dovolitvi izvršbe v zadevi nelegalne gradnje št. 06122-909/2012-31 in kasneje tudi odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-53/2018-4 z dne 20. 7. 2018 kot odločbe drugostopenjskega organa, ki je bila preko pooblaščenca tožeče stranke tudi vročena. Sklep o dovolitvi izvršbe je bil izdan na način, da odločba gradbene inšpektorice glasi na A.A., ki je bil stari lastnik zgoraj navedenega zemljišča in hkrati tudi zavezanec za odstranitev lesenega kmetijskega objekta ter je v točki 2. določeno, da mora zavezanec – tožnik (kateremu je bil rok za izpolnitev naložene obveznosti podaljšan), izvršiti odrejeno obveznost iz odločbe z dne 12. 7. 2016, št. 06122-909/2012-8.

18Odločba z dne 12. 7. 2016 glasi na inšpekcijskega zavezanca A.A.

19Na podlagi izvršljive odločbe št. 06122-909/2012-8 z dne 12. 7. 2016 je bilo na nepremičnini parc. št. 1445, k.o. ... dne 25. 7. 2016 izdano zemljiškoknjižno dovolilo za vpis zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi.

20Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je predhodni zavezanec A.A. kot prvi lastnik začel sporni objekt graditi objekt 2012, ko je imel tudi prvi inšpekcijski pregled in je bil kasneje dne 6. 4. 2016 opravljen drugi inšpekcijski pregled, ko je bil A.A. po podatkih zemljiške knjige še vedno lastnik navedenega zemljišča, na katerem je bila vpisana maksimalna hipoteka v višini 600.000,00 EUR.

2121. 6. 2017 je bil znotraj inšpekcijskega postopka izdan sklep o dovolitvi izvršbe št. 06122-909/2012-12 s katerim je bil določen inšpekcijski zavezanec A.A. in kateremu je bil v 2. točki podaljšan rok za izpolnitev obveznosti do 15. 11. 2017.

22Zemljiškoknjižni izpisek na dan 22. 11. 2017 izkazuje, da je na navedenem zemljišču zabeležena plomba zaznambe zaradi nedovoljene gradnje z učinkovanjem od 25. 7. 2016 ter plomba za vpis vknjižbe lastninske pravice z učinkovanjem od 22. 11. 2016. Navedena zaznamba izhaja iz ZK izpiska tudi dne 16. 2. 2018, ko je inšpektorat s sklepom P06122-909/2012-18 sklenil, da B.B. prevzame položaj stranke v inšpekcijski zadevi nelegalne gradnje na podlagi 50. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)¹ in 42. člena ZUP.

23Tožnik je zoper navedeni sklep inšpektorata podal pritožbo v kateri je navedel, da je zemljišče kupil na dražbi, in da so se zato z vpisom nove lastninske pravice na nepremičnini izbrisale vse pravice in bremena predhodno vpisane v zemljiški knjigi, saj je nepremičnino kupil v izvršilnem postopku, zaradi česar ni vezan glede prenosa pravic in obveznosti na pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini.

2418. 3. 2018 je tožnik znotraj inšpekcijskega postopka podal tudi predlog za obnovo postopka, ki je bil dne 20. 3. 2018 s sklepom št. 06122-909/2012-26 zavržen, ker je upravni organ ugotovil, da zaradi vložene pritožbe zoper sklep z dne 16. 2. 2018 predlagatelj za obnovo postopka B.B. še nima položaja stranke.

2519. 3. 2018 je tožnik (kot stranka v inšpekcijskem postopku) podal predlog za odlog izvršbe, ki je bil prav tako zavrnjen dne 26. 3. 2018 z odločbo št. P06122-909/2012-28, s katero je bilo ugotovljeno, da predlagatelj za odlog izvršbe še nima statusa stranke, prav tako pa da o pritožbi na sklep o izvršbi še ni bilo odločeno.

26Dne 16. 5. 2018 je drugostopenjski organ z odločbo št. 0612-53/2018-2 odločil, da je sklep o dovolitvi izvršbe ničen (pod točko 1.), in da se sklep s katerim je organ prve stopnje odločil, da B.B. (tožnik) prevzame položaj stranke, odpravi (točka 2.).

27V posledici vsega zgoraj navedenega je bil dne 6. 6. 2018 izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe št. 06122-909/2012-31.

28Sodišče na tem mestu pritrjuje navedbam iz odločbe organa druge stopnje, da se po določbah 286. člena ZUP opravi izvršba zoper tistega, ki je dolžan izpolniti obveznost (zavezanec). Prav tako držijo navedbe, da je zavezanec oseba, ki ji je z upravnim aktom naložena obveznost, kakor tudi, da je zavezanec pravni naslednik stranke postopka v primeru prenosa lastninske pravice, saj le novi lastnik lahko izpolni obveznost. Pravno nasledstvo pomeni, da se pravice in obveznosti, ki niso strogo osebne prenašajo, pri čemer ni pomembno ali gre za singularno ali za univerzalno pravno nasledstvo. Zato, kadar gre za pravno nasledstvo, prenosa lastninske pravice, kot je to v predmetnem primeru, ni treba izdajati nove odločbe s katero se ugotovi nelegalna gradnja in obveznost odstranitve le te. Kar pa ne pomeni, da ni treba posamezniku, novemu lastniku priznati oziroma ugotoviti položaja stranke v upravnem postopku. Kolikor pride do spremembe lastništva, pride tudi do spremembe nosilca pravnega interesa oziroma procesne legitimacije. Bistveno je, da se novi lastnik pojavi kot nova oseba s pravicami in obveznostmi, na kar je dolžan paziti upravni organ ves čas po uradni dolžnosti in tako osebo opozoriti na navedeno dejstvo ali obveznost ter ji omogočiti, da prevzame položaj stranke. To bo organ storil z ustreznim obvestilom (prvi odstavek 143. člena ZUP), stranka pa bo v postopek stopila z izjavo. Po četrtem odstavku 142. člena ZUP mora oseba, ki med postopkom vstopi kot stranka, sprejeti postopek v tistem stanju, v katerem je ob njenem vstopu, organ pa ji mora zagotoviti, da lahko glede na fazo postopka učinkovito zavaruje svoje pravne koristi, da torej njen vstop v postopek ni le formalen².

29Navedeno torej ne pomeni, da mora biti v konkretnem postopku izdana nova odločba, s katero bo ugotovljena nelegalna gradnja novemu zavezancu, saj je novi lastnik tudi pravni naslednik prejšnjega z vsemi pravicami in obveznostmi. Kljub navedenemu, pa mora biti novemu lastniku dan položaj stranke na način, da ima pravico do izjave, zaradi zagotovitve načela zaslišanja stranke³. Ne glede na to, da lastninska pravica preide na novega lastnika je namreč treba v skladu s pravili poštenega postopka in pravico do izjave stranki v postopku vseeno izdati odločbo/sklep na podlagi katere se ugotovi, kdo je skladno z določili zakona novi zavezanec, kakor tudi na kakšni podlagi je na njega prešla obveznost izpolnitve, in sicer ravno iz razloga, ker se osnovna odločba, s katero je bila naložena obveznost izpolnitve in sklep o izvršbi, ki je bil izdan, ne glasita na novega zavezanca.

30Dejstvo je namreč, da mora biti vsaki stranki postopka dana možnost, da se v postopku izjavi, in da varuje svoje pravice stranke, zaradi česar ji mora biti najprej priznan status stranke. Glede na to, da iz spisovnega gradiva izhaja, da je bil predlog za obnovo postopka tožnika z dne 18. 3. 2018 zavržen, ker predlagatelj še nima položaja stranke, kakor tudi predlog za odlog izvršbe z dne 19. 3. 2018 iz istih razlogov, torej tudi tožena stranka tožnika ni štela kot stranko postopka in mu tudi ni priznavala statusa stranke, izhajajo aktivna prizadevanja tožnika za pridobitev ustreznega statusa stranke v postopku z namenom varovanja svojih pravic in pravnih koristi kot novega lastnika predmetnega zemljišča na katerem stoji sporni objekt, pa mu tožena stranka tega statusa ni priznavala oziroma mu ni omogočila, da bi v postopku kot stranka sploh sodeloval. Tako držijo navedbe tožnika, da zgolj z izdanim izpodbijanim sklepom o izvršbi, brez ustrezne ugotovitve, da je tožnik (novi) zavezanec z navedbo ustrezne pravne podlage kako je obveznost iz pravnega prednika (predhodnega zavezanca) prešla na pravnega naslednika (tožnika) na način kot je to storila tožena stranka ni mogoče novega lastnika – tožnika šteti kot zavezanca, ki je dolžan izpolniti naloženo obveznost, ne glede na to, da je ta obveznost povezana z odstranitvijo nelegalno zgrajenega objekta na zemljišču katerega je sam novi lastnik.

31Glede navedb tožnika pa sodišče še pripominja, da novi lastnik, ki je kljub temu, da je pridobil zemljišče na javni dražbi, ne more uspešno uveljavljati ugovora, da pred nakupom ni vedel kakšne so obveznosti, ki zadevajo predmetno zemljišče, saj iz zemljiškoknjižnega izpiska jasno izhaja, da je bila zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje zavedena s časom začetka učinkovanja z dne 25. 7. 2016, kar je še pred vpisom lastništva novega lastnika, katerega začetek učinkovanja vpisa je začel veljati od 22. 11. 2016 od 9.00 ure. Glede na to, da je zemljiška knjiga javna knjiga se tako tožnik kot novi lastnik zemljišča ne more sklicevati na dejstvo, da ob nakupu ni vedel kakšne so obveznosti, ki zadevajo predmetno zemljišče.

32Ker zaradi prenosa lastništva v danem primeru predhodni inšpekcijski zavezanec in predhodni lastnik A.A. v postopku več ne more nastopati kot stranka je obveznost prešla na pravnega naslednika B.B. – tožnika, vendar je to obveznost potrebno ugotoviti v postopku z ustreznim sklepom⁴, v katerem je dolžnost organa, da stranki, ki vstopa v postopek omogoči tudi podajo izjave in morebitnih procesnih pravic v zvezi s pravnimi sredstvi, ne glede na to, da novi lastnik prevzema obveznosti in bremena, ki so bila predhodno zabeležena na zemljišču. Ugotovitev prevzema položaja stranke v inšpekcijski zadevi je namreč pomembna z vidika poštenega postopka in pravice do izjave v postopku, zaradi česar bo tožena stranka v ponovnem postopku morala slediti zgoraj navedenemu,saj je sicer v nasprotnem vlagatelju kršena pravica do enakega varstva pravic, iz katerega med drugim izhaja pravica stranki do izjavljanja v postopku. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti interesov so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve, navedeno pa lahko poda samo kolikor je postopek voden skladno z zakonom in kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem kršena pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije.

33Skladno z drugim odstavkom 50. člena ZUP je namreč, kadar med postopkom zaradi prenosa lastninske pravice ali drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, upravni organ dolžan na to opozoriti in ji omogočiti, da prevzame položaj stranke ravno iz razloga varovanja svojih pravic in podajanja ustrezne izjave. Tožnik je namreč kot novi lastnik zemljišča, na katerem se nahaja nelegalen objekt s spremembo lastništva in vpisom le-tega v zemljiško knjigo postal edini nosilec pravic in obveznosti o katerih se odloča v upravnem postopku (42. člen ZUP).

34Glede na vse zgoraj navedeno je sodišče tožbi, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravne sporu (ZUS-1), ugodilo, saj so bila iz zgoraj navedenih razlogov kršena pravila postopka in v posledici napačno uporabljeno materialno pravo in je tako, v skladu s tretjim odstavkom istega člena, zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek, v katerem bo moral prvostopenjski organ navedene pomanjkljivosti odpraviti.

35Sodišče še pripominja, da je glede na to, da je v predmetnem postopku ugotovilo, da je šlo pri odločanju organa prve stopnje za procesne napake, odločilo brez glavne obravnave (59. člen ZUS-1) iz razloga, ker je bilo mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisu in tako dejanskega stanja ni bilo treba dopolnjevati, saj je bilo le to med strankama nesporno in je šlo zgolj za pravno vprašanje nastopa prevzema obveznosti in podelitve statusa stranke tožniku kot novemu lastniku v že obstoječem upravnem postopku.

Ad II

36Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

37Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

¹ Drugi odstavek 50. člena ZUP – Če med postopkom zaradi prenosa lastninske pravice ali drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnosti nastopati kot stranka v postopku, jo organ na to opozori in ji omogoči, da prevzame položaj stranke.
² Enako izhaja iz Komentarja ZUP UL RS k členu 50, str. 362., 2020.
³ Enako izhaja iz Komentarja ZUP UL RS k členu 286, str. 786., 2020.
⁴ 49. člen ZUP- Organ mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik.