VSM Sklep I Cp 258/2021

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je ugodilo predlogu predlagateljice in s pomočjo podjetja P. d.d. dne 19. 11. 2020 v navzočnosti predlagateljice in pooblaščenca nasprotne udeleženke, odvetnika R.P., ter ob odsotnosti pravilno vabljene nasprotne udeleženke odprlo sef št. 173 in ugotovilo, da je le-ta prazen (I. točka izreka). Posledično je nasprotni udeleženki naložilo, da predlagateljici v roku 15 dni po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa povrne sodno takso v znesku 35,00 EUR ter stroške za odpiranje sefa v znesku 402,60 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper takšno odločitev se pravočasno po pooblaščencu pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Uvodoma navaja, da je bilo sodno odpiranje sefa nepotrebno, saj je že v odgovoru na predlog dovolila odprtje sefa. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje tako izhajajoč iz določil materialnega prava (Zakon o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR) kot določb ZNP-1 odločalo po pravilih napačnega postopka, kar obširno argumentira v prepričanju, da bi bilo predmetni zahtevek glede na naravo obligacijskega razmerja, ki vpliva na stvarnopravna upravičenja predlagateljice kot banke, potrebno obravnavati v pravdnem postopku na podlagi reivindikacijske ali negatorne tožbe. Z ozirom, da so se med strankama kot sporna pokazala dejstva o dejanski uporabi oziroma posesti sefa, pa bi sodišče prve stopnje, ki spornega dejanskega stanja sploh ni presojalo ter ga po pravilih nepravdnega postopka zgolj pavšalno obravnavalo in ugotavljalo, bodisi predlagateljico bodisi nasprotno udeleženko moralo napotiti na pot pravde. Ker ni ravnalo skladno z navedenim, je prekršilo načelo kontradiktornosti postopka. Nasprotna udeleženka vztraja pri tem, da je ključ sefa vrnila odgovorni osebi predlagateljice, kljub izrecnemu ustnemu zaprosilu pa potrdila o tem ni dobila. Iz dopisov, ki jih je predložila predlagateljica pa po prepričanju pritožbe ni mogoče sklepati o tem, da ključev ter izkaznice za dostop do sefa (te sploh nikoli ni imela), po prenehanju najemnega razmerja ni vrnila predlagateljici. Slednja v postopku tudi ni dokazala, da je priložene dopise vročila nasprotni udeleženki, katera vročitev teh ne priznava in dopušča veliko verjetnost, da so nekateri ustvarjeni za potrebe predmetnega postopka. Že pravilni zaključek sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka ni sklenila nove Pogodbe o sefu, dokazuje njena zatrjevanja, da po izteku najemne pogodbe s sefom ni več razpolagala. Da je temu tako, pa dokazuje tudi dejstvo, da po izreku najemne pogodbe predlagateljica ni izdala nobenega računa za najem sefa, čeprav bi bilo logično, da bi ob postopanju s skrbnostjo dobrega gospodarja to sicer storila. Prav tako predlagateljica ni izdala nobenega računa iz naslova obveznosti zaradi nepravočasno vrnjenih ključev sefa. Tudi v kolikor bi nasprotna udeleženka s potrdilom o vrnitvi ključa razpolagala, pa bi bilo po preteku sedemnajst let od prenehanja najemne pogodbe neživljenjsko pričakovati, da bi ga še vedno hranila. Nasprotna udeleženka se ne strinja tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je najemna pogodba prenehala dne 16. 7. 2020, saj je predlagateljica vračilo ključev zahtevala že pred tem, zraven tega pa je bila sklenjena za v pogodbi določeno obdobje. Nepravilna je tudi prvostopenjska stroškovna odločitev. Z ozirom, da je nasprotna udeleženka zaprosila za oprostitev plačila sodne takse, o njeni zahtevi pa še ni bilo odločeno, ji je po prepričanju pritožbe nepravilno naloženo povračilo sodne takse predlagateljici. Prvostopenjsko sodišče pa je nasprotni udeleženki naložilo tudi plačilo stroškov odprtja sefa, katerega je opravilo podjetje P. d.d., brez da bi utemeljenost tako nastalih stroškov sploh preizkusilo tako po urni postavki, kot po količini oziroma obsegu vloženega dela. Račun št. 20-PR-1304 je v celoti povzelo ne glede na to, da ne vsebuje bistvenih sestavin po Zakonu o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), predvsem pa po 82. členu Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1). Tudi sicer pa je bil predmetni nepravdni postopek izveden izključno v interesu predlagateljice, kar pomeni, da slednja ob uporabi 35. člena ZNP (pravilno tretjega odstavka 40. člena ZNP-1) stroške krije sama. Glede na navedeno nasprotna udeleženka sodišču druge stopnje predlaga, da njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje odpravi, samo odloči o stvari ter predlagateljici v roku 15 dni naloži povračilo stroškov nasprotne udeleženke, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi z 42. členom ZNP-1, pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti in jih zatrjuje tudi pritožba, ne ugotavlja, saj ima sklep sodišča prve stopnje zadostne razloge o vseh dejstvih, ki so z vidika pravilne uporabe materialnega prava ključna za odločitev. Zahtevek predlagateljice za sodno odprtje sefa je bil pravilno obravnavan skladno z določili nepravdnega postopka, v katerem pravica nasprotne udeleženke do obravnavanja ni bila prizadeta, zato ni podana niti pritožbeno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka relativne narave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na osnovi razpoložljivega procesnega gradiva strank postopka je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so v danem primeru izpolnjeni pogoji za sodno odprtje sefa iz drugega odstavka 1064. člena ZOR. Pravno pravilna pa je tudi prvostopenjska stroškovna odločitev.

5Predlagateljica je s predlogom v predmetni zadevi uveljavljala sodno odprtje sefa skladno z določbo 1064. člena ZOR, sodišče prve stopnje pa je tak predlog pravilno obravnavalo po pravilih nepravdnega postopka. Sicer drži, da ZOR, ki sicer regulira Pogodbo o sefu in se glede na to, da Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) te materije ni uredil, uporablja po drugem odstavku 1061. člena OZ, ne določa postopka, v katerem banka tak zahtevek lahko uveljavi. Je pa podlaga za obravnavanje zahtevka za sodno odprtje sefa v nepravdnem postopku podana v drugem odstavku 1. člena ZNP-1. Ta določa, da se določbe ZNP-1 uporabljajo tudi v drugih zadevah, ki jih obravnava sodišče, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku. Navedeno velja tudi za zahtevek za sodno odprtje sefa, saj je ta ob izpolnitvi točno določenih zakonskih pogojev iz drugega odstavka 1064. člena ZOR predviden zaradi varovanja premoženjskih koristi uporabnika sefa, ki je zgolj sam ali po svojem pooblaščencu edini upravičen pristopiti k sefu (prvi odstavek 1062. člena ZOR). Banka dvojnika ključa ali ključev, ki jih je izročila uporabniku, namreč ne sme obdržati¹ (drugi odstavek 1063. člena ZOR), ob sodnem odprtju sefa pa je sodišče tisto, ki ugotovi njegovo vsebino in stvari sprejme v depozit ali pa jih zaupa v hrambo banki, s čemer se uporabniku sefa zagotavlja ustrezna pravna varnost. Zahtevek za sodno odprtje sefa po svoji naravi torej ni takšen, da bi ga bilo moč opredeliti kot sporno premoženjsko pravno razmerje v smislu 1. členu ZPP.² Tudi v sodni praksi se zahtevek banke za sodno odprtje sefa vselej obravnavana v nepravdnem postopku.³

6Pogoji za sodno odprtje sefa izhajajo iz drugega odstavka 1064. člena ZOR in so izpolnjeni, v kolikor banka po razdoru oziroma prenehanju pogodbe o sefu⁴ od njegovega uporabnika zahteva, da sef izprazni in ji izroči ključ, ta pa tega ne stori. Prvostopenjska presoja, da so ti pogoji v obravnavanem primeru izpolnjeni, pa vzdrži kot pravilna. V zadevi je bilo nesporno, da je nasprotna udeleženka s predlagateljico kot banko dne 17. 7. 2001 sklenila Pogodbo o najemu sefa št. E0173/2001 (priloga A4), sestavni del katere so bili tudi Splošni pogoji za najem sefov (priloga A2), in sicer za obdobje enega leta, to je do 16. 7. 2002, ko je najemno razmerje glede na trditve tako predlagateljice (pripravljalna vloga z dne 22. 1. 2020) kot nasprotne udeleženke (pripravljalna vloga z dne 11. 2. 2020) nesporno prenehalo. Navedbo sodišča prve stopnje v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki jo kot netočno izpostavlja pritožba, da je najemno razmerje po najemni pogodbi za najem sefa št. E0173/2001 z dne 17. 7. 2001 prenehalo 16. 7. 2020 (in ne pravilno 16. 7. 2002), sploh ko se sodišče sklicuje na predloženo listinsko dokumentacijo, to je najemno pogodbo samo (priloga A4), kjer je trajanje najemnega razmerja izrecno predeljeno od 17. 7. 2001 do 16. 7. 2002, je tako potrebo obravnavati kot očitno pisno pomoto, ki na pravilnost prvostopenjske presoje v ničemer ne vpliva. Prvi pogoj za sodno odprtje sefa, to je prenehanje pogodbe o najemu sefa, je torej izpolnjen.

7V nasprotju z navedbami pritožbe sodišče prve stopnje pravilno zaključuje tudi, da je bila nasprotna udeleženka s strani predlagateljice k izpraznitvi sefa ter vrnitvi ključev ustrezno pozvana. Predlagateljica je nasprotno udeleženko o poteku pogodbe o najemu sefa št. E0173/2001 sicer obveščala in k sklenitvi nove najemne pogodbe oziroma vrnitvi ključa pozivala že z dopisi vse od leta 2002 do leta 2010 (priloga A7 in A10; manjka le dopis za leto 2009), ki so ji bili skladno z določbami Splošnih pogojev (16. točka Splošnih pogojev)⁵ poslani na naslov, kot ga je nasprotna udeleženka navedla ob sklenitvi pogodbe pri banki (U. J., M.). Ob tem, ko je nasprotna udeleženka že v odgovoru na predlog zanikala prejem vseh s strani predlagateljice predloženih dopisov, naslovljenih nanjo (tudi tistih iz leta 2011 in 2019), predlagateljica za dopise iz leta 2002 do leta 2010 res ni izkazala, da bi bili nasprotni udeleženki vročeni priporočeno s povratnico. Je pa predlagateljica, kar je bistveno za odločitev v zadevi, nasprotno kot zatrjuje pritožba, ki to zavrača, izkazala, da sta bila nasprotni udeleženki priporočeno s povratnico vročena dopisa z dne 23. 12. 2011 ter z dne 18. 9. 2019 (oba dopisa v prilogi A3), in sicer na nov naslov bivališča (U.H.S, M), kjer nasprotna udeleženka biva še tudi v času vložitve predmetne pritožbe. Dopisu z dne 23. 11. 2011 pripeta povratnica s kodo priporočene pošiljke ter označba na ovojnici dopisa z dne 18. 9. 2019, da naslovnik (nasprotna udeleženka) priporočenega pisanja ni dvignila, zato se je vrnilo k pošiljatelju, oboje opremljeno z žigom P.S. in podpisom odgovorne osebe (poštarja oziroma vročevalca), predstavlja namreč javno listino, resničnost v kateri potrjene vsebine se domneva (224. člen ZPP). Te domneve pa nasprotna udeleženka zgolj s pavšalnimi zatrjevanji, da tudi dopisov iz leta 2011 in leta 2019 ni prejela, ne more ovreči. Nasprotna udeleženka je bila tako z dopisom z dne 23. 12. 2011 (dan priporočene oddaje na pošto) kot z dopisom z dne 18. 9. 2019 (znova) obveščena, da je potekla pogodba o najemu sefa št. E0173/2001, ter pozvana k vrnitvi ključev z opozorilom, da bo predlagateljica v nasprotnem primeru primorana zahtevati sodno odprtje sefa, stroške katerega bo nasprotna udeleženka morala kriti sama. Z ozirom, da po prejemu zgoraj navedenih dopisov, kot tudi ne v teku predmetnega postopka, predlagateljici ključi bančnega sefa nedvomno niso bili izročeni, je sodišče prve stopnje že na tej osnovi pravilno zaključilo, da so pogoji za sodno odprtje sefa iz drugega odstavka 1064. člena ZOR izpolnjeni. Ob tem, ko skladno z določbo 9. člena ZNP-1 napotitev na pravdo zaradi reševanja spornega predhodnega vprašanja v nepravdnem postopku ni obligatorna in kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje nasprotne udeleženke oziroma predlagateljice ni napotilo na pravdo, že iz tega razloga ni podana, pa sodišče prve stopnje za presojo utemeljenosti predmetnega predloga drugih okoliščin ni rabilo ugotavljati.

8Pravilna je tudi prvostopenjska stroškovna odločitev. Ob tem, ko je obravnavani zahtevek posledica neizpolnjevanja s pogodbo o sefu prevzetih kontraktnih obveznosti na strani najemnika, pritožbenih zatrjevanj, da je predmetni postopek tekel izključno v interesu predlagateljice, kar bi narekovalo uporabo tretjega odstavka 40. člena ZNP- 1, skladno s katerim bi predlagateljica stroške predmetnega postopka krila sama, ni mogoče podpreti. Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki zato pravilno naložilo, da predlagateljici povrne stroške tega postopka, k čemur je nasprotna udeleženka zavezana tudi glede na določila 10. točke Splošnih pogojev (priloga A2). Sicer drži kot navaja nasprotna udeleženka v pritožbi, da je bila s sklepom sodišča sama oproščena plačila sodne takse za predmetno pritožbo, vendar pa ji velja pojasniti, da zaradi tega obveznosti povračila sodne takse, ki jo je plačala nasprotna stranka (predlagateljica), ni razbremenjena. Utemeljeno pa je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki naložilo tudi povračilo stroškov za nasilno odpiranje sefa v višini 402,60 EUR po računu podjetja P. d.d., ki je po nalogu sodišča izvedlo nasilno odprtje sefa na kraju samem. Z ozirom, da račun, ki ga je predložil izvajalec naročene storitve, sladno z določbo drugega odstavka 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predstavlja verodostojno listino, sodišče ni imelo razloga za dvom, da je bila opravljena storitev po višini pravilno obračunana. Z ozirom, da je kot naročnik storitve nastopalo sodišče kot državni organ, v danem primeru tudi ni šlo za potrošniško pogodbo in se pritožnica na določbe ZVPot neutemeljeno sklicuje. V nasprotju s prepričanjem pritožbe pa račun podjetja P. d.d. na list. št. 62 sodnega spisa vsebuje vse obvezne podatke, ki jih predpisuje prvi odstavek 82. člena ZDDV-1.

9Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotne udeleženke skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10Z ozirom na neuspeh s pritožbo, nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, vse v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Iz tega razloga se zgolj ob privolitvi uporabnika za odprtje sefa, nasilnemu odprtju sefa ni mogoče izogniti.
² 1. člen ZPP: »Ta zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa.«
³ VSM sklep I Cp 207/2021 z dne 24. 3. 2021, VSL sklep II Cp 2171/2017 z dne 6. 12. 2017 in VSL sklep II Cp 3249/2007 z dne 16. 1. 2008.
⁴ Ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 1064. člena ZOR je zahtevo po sodnem odprtju sefa mogoče vložiti tudi po prenehanju pogodbe o sefu (tako tudi VSM sklep I Cp 207/2021 z dne 24. 3. 2021).
⁵ 16. točka Splošnih pogojev v prilogi A2: »Šteje se, da je najemnik prejel pisno obvestilo banke, če je naslovljeno na naslov stalnega bivališča, ki ga je najemnik kot zadnjega sporočil banki. Dokaz o dostavi obvestila predstavlja kopijo pisma oziroma vrnjena povratnica, kadar je poslan zahtevek za vrnite ključa.«