VSL Sklep Cst 192/2021

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog predlagatelja A. A. za razrešitev upraviteljice zavrnilo (1. točka izreka). Predlog predlagatelja A. A. za izdajo obveznih navodil upraviteljici:

- zavrne se predlog likvidacijske upraviteljice za izdajo soglasja za glasovanje za odpoklic dveh članov nadzornega sveta družbe I. d. d. (B. B. in C. C.), in imenovanje dveh novih članov nadzornega sveta (D. D. in E. E.) ter za glasovanje za imenovanje posebnega revizorja,

- likvidacijska upraviteljica mora oba družbenika družbe F. obravnavati enakopravno,

- likvidacijska upraviteljica je dolžna likvidacijski postopek čim bolj pospešiti in ga izvesti brez nepotrebnega zavlačevanja in s čimmanj stroški, pri tem pa je dopustno unovčiti zgolj najmanjši del premoženja, ki bo zadoščal za poplačilo vseh upnikov,

- likvidacijska upraviteljica mora za vsako glasovanje na skupščini I. d. d. pridobiti predhodno soglasje sodišča,

je zavrglo (2. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj za razrešitev likvidacijske upraviteljice in družbenik družbe, nad katero se vodi postopek prisilne likvidacije A. A. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in prvostopenjskemu sodišču predlagal izdajo nadomestnega sklepa na podlagi drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP, s katerim bo razrešilo likvidacijsko upraviteljico, v primeru neizdaje nadomestnega sklepa pa pritožbenemu sodišču predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se upraviteljico razreši, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču "v novo odločanje".

3V odgovoru na pritožbo je likvidacijska upraviteljica predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik je kot predlagatelj razrešitve likvidacijske upraviteljice v svojem predlogu upraviteljici očital grobe kršitve obveznosti upravitelja, zaradi česar uveljavlja razrešitveni razlog po 1. točki 118. člena ZFPPIPP. Te kršitve predstavlja:

- njena zahteva za sklic izredne skupščine delničarjev družbe I. d. d. s predlaganim dnevnim redom odpoklica dveh članov nadzornega sveta, s čimer je presegla svoja pooblastila in ravnala nezakonito,

- s tem predlagatelju, družbi I. d. d., družbi F. - v likvidaciji in njenima družbenikoma povzroča škodo in jim grozi nadaljnja visoka škoda,

- vodenje likvidacijskega postopka v smeri prodaje delnic I. d. d., katerih lastnik je F. d. o. o. - v likvidaciji in ne v smeri njihove razdelitve družbenikoma,

- usklajeno delovanje upraviteljice in družbenice I. I. d. o. o., - v likvidaciji G. G.

6Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da družbenik družbe v prisilni likvidaciji nima procesne legitimacije za vložitev predloga za razrešitev upraviteljice. Kljub temu je prvostopenjsko sodišče tudi meritorno presojalo utemeljenost predlagateljeve zahteve za njeno razrešitev. Glede upraviteljičine zahteve za sklic skupščine družbe I. d. d. je zavzelo stališče, da upraviteljica za to zahtevo ne potrebuje soglasja sodišča, kot tudi ne za glasovanje na skupščini. Upraviteljica kot zakonita zastopnica družbe v likvidaciji pa kot zastopnica lahko uresničuje upravljalske pravice družbe, ki jo zastopa, na skupščini družbe, katere delničar je družba v likvidaciji. Sicer pa je bila skupščina družbe I. d. d. sklicana s strani uprave te družbe, izvedena in o spornih temah (zamenjava članov nadzornega sveta, izvedba revizije poslovanja) odločeno. Predlagateljeve navedbe, da zaradi upraviteljičinih ravnanj družbi I., družbi v likvidaciji in njenima družbenikoma grozi nastanek visoke in težko nadomestljive škode, je prvostopenjsko sodišče ocenilo kot pavšalne in neizkazane. Čeprav so se določene aktivnosti upraviteljice in družbenice G. G. ujemale (na primer zahteva za sklic skupščine), pa to še ne pomeni, da je upraviteljica ravnala usklajeno z G. G. Glede prijave terjatve G. G. pa je ugotovilo, da ji upraviteljica ni priznala terjatve iz naslova povzročene škode družbe F. d. o. o., zato se bo sporni obseg obveznosti družbe v likvidaciji ugotavljal v drugih postopkih. Po poplačilu vseh obveznosti družbe pa se bo preostalo premoženje razdelilo med oba družbenika. Sicer pa rok za razdelitev premoženja med oba družbenika iz prvega odstavka 412. člena ZGD-1 še ni nastopil.

7Pritožnik sicer upravičeno graja stališče prvostopenjskega sodišča, da nima procesne ligitimacije za vložitev predloga za razrešitev upraviteljice. V postopku prisilne likvidacije so po prvem odstavku 422. člena ZFPPIPP stranke postopka družbeniki družbe, nad katero se vodi postopek. Ker se v tem postopku po drugi alineji 2. točke 421. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe oddelka 3.6. tega zakona o upravitelju, ni podlage za sklepanje, da predloga za razrešitev upraviteljice ne bi mogel podati družbenik družbe v likvidaciji. Ker so edino njeni družbeniki stranke postopka, ni nobenega razumnega razloga, da v primeru kršitev obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan (ki je razrešitveni razlog po 1. točki 118. člena ZFPPIPP) tega razrešitvenega razloga ne bi smeli oziroma mogli uveljavljati in bi bila razrešitev pridržana zgolj odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Družbeniki družbe v likvidaciji so torej po stališču pritožbenega sodišča procesno legitimirani za vložitev zahteve za razrešitev upravitelja. Kljub navedenemu napačnemu stališču prvostopenjskega sodišča pa je le-to zahtevo pritožnika za razrešitev upraviteljice tudi meritorno obravnavalo.

8Pritožnik je že v prvostopenjskem postopku upraviteljici očital prekoračitev njenih pooblastil s tem, ko je v imenu družbe F. d. o. o. - v likvidaciji kot delničarke zahtevala sklic skupščine družbe I. d. d. z nameravano menjavo članov nadzornega sveta. Prvostopenjsko sodišče se je do stališč pritožnika v predlogu za razrešitev upraviteljice o prekoračitvi njenih pooblastil iz zgoraj navedenih razlogov, opredelilo. Pojasnilo je, da zaradi likvidacijskega postopka zoper družbo, ki je tudi delničar v I. d. d., družba ne izgubi pravice do sklica skupščine delniške družbe, udeležbe in glasovanja na njej, ker ji tega ne prepoveduje niti ZGD-1 niti ZFPPIPP in da to stori v imenu družbe delničarke likvidacijska upraviteljica kot zakonita zastopnica in predstavnica družbe v likvidaciji. Družba namreč tudi po začetku likvidacijskega postopka ne izgubi upravljalskih upravičenj v družbi, katere delničarka je. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da se do navedb pritožnika v predlogu za razrešitev upraviteljice in njegovih predlaganih dokazov v zvezi z očitanim prekoračenjem pooblastil sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo in s tem zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev pravice do izjave iz 22. člena Ustave RS.

9Z navedenim stališčem kot materialnopravno pravilnim pritožbeno sodišče soglaša. Upraviteljica je z očitanim dejanjem zgolj uresničevala pravice iz premoženja (to je delnic) družbe v likvidaciji v skladu z zakonom, kamor sodi tako zahteva za sklic skupščine (tretji odstavek 295. člena ZGD-1), kot tudi predlog zamenjave članov nadzornega sveta na skupščini (274. in 275. člen ZGD-1). Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da je s tem nadomestila voljo družbenikov družbe v likvidaciji. Dokler družba v likvidaciji obstaja, in dokler v likvidacijskem postopku delnice niso prodane, ostane delničarka družba. Upraviteljica kot zakonita zastopnica delničarke torej z vsemi zakonskimi pooblastili izraža voljo pri upravljanju delniške družbe, katere delničarka je družba v likvidaciji in voljo pravne osebe in ne njenih družbenikov. Interesa družbi delničarki, čeprav v likvidaciji, za uresničevanje delniških pravic na skupščini delniške družbe namreč ne gre odrekati. Morda še najbolj očiten je v pravici delničarja do delitve dobička delniške družbe vsaj v minimalnem obsegu, ki ga delničarjem priznava zakon (399. člen ZGD-1). Tudi stališču pritožnika, da je temelj in namen likvidacijskega postopka razdelitev premoženja med družbenike, ni mogoče pritrditi brez pridržka. Res ZFPPIPP v postopku prisilne likvidacije status stranke tega postopka podeljuje družbenikom pravne osebe, nad katero se vodi postopek in ne njenim upnikom, ker se predpostavlja, da ima družba dovolj premoženja za njihovo popolno poplačilo. Vendar se razdelitev premoženja pravne osebe v likvidaciji opravi šele po izpolnitvi obveznosti likvidacijskega dolžnika (prvi odstavek 418. člena ZGD-1), torej imajo pri razdelitvi premoženja z njegovim unovčenjem prednost upniki in ne družbeniki.

10Iz doslej razloženega izhaja, da v obravnavanem primeru ne gre za dokončanje nujnih poslov v smislu 316. člena ZFPPIPP, niti za upravljanje likvidacijske mase v smislu 322. člena ZFPPIPP, za katere bi bilo potrebno soglasje sodišča. Posli upravljanja so namreč v prvem odstavku 322. člena ZFPPIPP taksativno našteti (oddaja premoženja v najem, nalaganje denarnega dobroimetja, sklenitev sodne ali izvensodne poravnave oziroma izvedba drugega pravnega posla oziroma dejanja, s smiselno enakim učinkom, v postopkih oziroma glede zahtevkov iz pododdelkov 2.2.3 in 5.3.4 ter iz oddelka 5.6). Da upraviteljica za sklic skupščine delniške družbe I. d. d. in za glasovanje na skupščini ne potrebuje soglasja sodišča, pa je upraviteljici na njen predlog za izdajo soglasja pojasnilo že prvostopenjsko sodišče. Ker torej zaradi zahtevanega sklica skupščine družbe I. d. d. in predlagane menjave dveh članov nadzornega sveta ni mogoče sklepati o kršitvi obveznosti upraviteljice v predmetnem likvidacijskem postopku, ker je bila to njena pravica v zastopstvu delničarja, se sodišču tudi ni bilo treba ukvarjati z razlogi za opisano njeno postopanje, katerega uspeh je bil odvisen od odločanja in glasovanja tudi drugih delničarjev na skupščini. Na njej je vendarle prišlo do zamenjave članov nadzornega sveta in do imenovanja revizorja, kot izhaja iz pritožbeno neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu. Pritožnik zato neutemeljeno očita sodišču napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker ni presojalo v predlogu za razrešitev upraviteljice prerekanih razlogov, ki so po upraviteljičinem pojasnilu privedli do njene odločitve o potrebi po sklicu skupščine in menjavi članov nadzornega sveta družbe I. d. d.

11Pritožnik je v predlogu za razrešitev upraviteljice zatrjeval, da upraviteljica zaradi vmešavanja v poslovanje I. d. d. z zahtevanim sklicem skupščine in predlagano menjavo dela članov nadzornega sveta njemu, družbi I. d. d., družbi F. d. o. o. - v likvidaciji in njenima družbenikoma povzroča škodo in jim grozi še nadaljnja nepopravljiva škoda. Nepremišljeno in enostransko poseganje v organe vodenja in nadzora družbe I. d. d. namreč lahko vodi v izgubo zaupanja bank upnic in poslovnih partnerjev, kar bi imelo za posledico destabilizacijo družbe.

12Prvostopenjsko sodišče je opisanim navedbam o škodljivosti ravnanja upraviteljice tudi po presoji pritožbenega sodišča pritožniku utemeljeno očitalo pavšalnost navedb o nastanku škode družbi F. d. o. o. - v likvidaciji in družbenikoma ter družbi I. d. d. in še nadaljnji grozeči težko nadomestljivi škodi. Pritožnik v predlogu za razrešitev ni navedel niti enega konkretnega primera ravnanja bank ali poslovnih partnerjev družbe I. d. d., iz katerega bi bilo mogoče sklepati na škodo ali grozeč nastanek škode v prihodnosti. Prvostopenjskemu sodišču zato ni bilo potrebno izvajati predlaganih dokazov zaslišanja prič v zvezi s škodo, ker informativnih dokazov, s katerimi bi se šele razkrila pravno relevantna dejstva o škodi oziroma njenem nastanku v prihodnosti, sodišče ni dolžno izvajati.

13Glede zavlačevanja postopka pritožnik navaja prijavo fiktivne terjatve družbenice G. G. in čeprav je upraviteljica za fiktivnost terjatve vedela, v izjavi o prijavljenih terjatvah fiktivnosti ni omenila. Pri tem se sklicuje na izjavo H. H., ki je bila priložena vlogi družbe I. d. d. kot stranskemu intervenientu z dne 17. 3. 2021 (p. d. 55). Hkrati se sklicuje tudi na vlogo družbe I. d. d. z dne 26. 3. 2021 (p. d. 70), iz katere naj bi izhajala namera upraviteljice po prodaji delnic I. d. d. v lasti F. d. o. o. - v likvidaciji. Glede na odločitev prvostopenjskega sodišča v sklepu z dne 29. 1. 2021 (p. d. 21), da stranske intervencije družbe I. d. d. v predmetnem postopku prisilne likvidacije ne dovoli, ki je bila kasneje s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 99/2021 z dne 29. 3. 2021 (p. d. 72) pravnomočno potrjena, prvostopenjsko sodišče vloge družbe I. d. d. z dne 17. 3. 2021 s prilogo izjave H. H. utemeljeno ni vsebinsko presojalo. Iz istih razlogov niso upoštevne niti navedbe družbe I. d. d. v vlogi z dne 26. 3. 2021, na katero se tudi v pritožbi pritožnik sklicuje.

14Upraviteljica na prijave terjatev v likvidacijskem postopku ne more vplivati. Lahko se o prijavljenih terjatvah le izreče bodisi tako, da jih prizna bodisi da jih prereka. Sporne terjatve družbenice G. G., za katere pritožnik trdi, da so fiktivne, je upraviteljica prerekala. Pritožnik pa prijavo zatrjevanih fiktivnih terjatev, ki je dejanje G. G., neutemeljeno šteje v breme upraviteljici. Z očitkom, da upraviteljica po nepotrebnem zavlačuje postopek, zato pritožnik ne more uspeti.

15Iz celotnega spisovnega gradiva izhaja, da se spor med družbenikoma, ki je rezultiral v pravnomočni odločbi Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 464/2018 z dne 29. 1. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 437/2020 z dne 20. 10. 2020 o razvezi družbene pogodbe o ustanovitvi družbe F. d. o. o. in prenehanju te družbe, nadaljuje tudi v postopku prisilne likvidacije. Družbenika imata vsak svoje videnje izvedbe predmetnega postopka glede delitve premoženja družbe v likvidaciji. Pritožnik želi čimprejšnjo razdelitev delnic družbe I. d. d. kot edinega premoženja družbe v likvidaciji med oba družbenika v razmerju 50 : 50, G. G. pa teži k prodaji delnic. V takem vzdušju nasprotovanj med družbenikoma vodi postopek upraviteljica, ki v odgovoru na pritožbo opozarja, da ji oba nasprotujoča si družbenika očitata usklajeno delovanje z nasprotno stranko. Opozarja tudi na neutemeljen očitek pritožnika, da deluje v smeri prodaje delnic in ne v smeri njihove razdelitve med družbenika in da za ta očitek v načrtu poteka likvidacijskega postopka pritožnik nima podlage. Z navedenim pritožbeno sodišče soglaša, saj iz načrta poteka likvidacijskega postopka (p. d. 64) ne izhaja, da namerava upraviteljica prodati vse delnice, pač pa le v primeru, če bo to potrebno za kritje vseh obveznosti družbe (terjatev upnikov in stroškov postopka), če nobeden od družbenikov ne bi bil pripravljen le-te kriti sam, v primeru preostanka delnic pa le-te razdeliti družbenikoma, kar je vse v skladu s sedmo alinejo 412. člena ZGD-1 in prvim odstavkom 418. člena ZGD-1.

16Tako se izkaže, da pritožnik ni uspel izpodbiti pravilnih ugotovitev prvostopenjskega sodišča o neutemeljenih očitkih upraviteljici o kršitvi njenih obveznosti v predmetnem likvidacijskem postopku po 1. točki 118. člena ZFPPIPP.

17Pritožbeno sodišče je odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

18Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).