118. člen ZFPPIPP

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je dolžnik v svojem predlogu, ki ga je poimenoval kot predlog za izločitev stečajne upraviteljice, skliceval tudi na 118. člena ZFPPIPP, ki določa razloge za razrešitev upraviteljice. Pravilno je zaključilo, da ZFPPIPP daje pravico zahtevati razrešitev upravitelja le zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi stečajni dolžnik ni naveden, ter da tudi sodna praksa stečajnemu dolžniku ne priznava procesne legitimacije za vložitev takšnega predloga. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnik v predlogu za izločitev upraviteljice ni navedel nobenih konkretnih dodatnih okoliščin, ki bi objektivno vzbujale dvom v nepristranskost upraviteljice pri opravljanju njene funkcije v tem postopku.

Upravitelj mora ravnati v postopku v skladu s pravnomočnimi sklepi sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na razdelitev posebnih razdelitvenih mas. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Upravitelju in tudi vsem, ki se poklicno udeležujejo zakonsko urejenih postopkov, je kakšna od variant te opredelitve znana (158. člen Ustave Republike Slovenije), saj vsa procesna dejanja v teh postopkih tako ali drugače težijo k pravnomočnosti. Načelo hitrosti postopka zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja. Pravočasno in pravilno opravljanje nalog upravitelja pomembno vpliva na tek (hitrost) postopka in uresničitev pravic upnikov. Zaradi vztrajnega nasprotovanja upravitelja, ki ne spoštuje pravnomočnih sklepov sodišča prve stopnje, je porušeno zaupanje v strokovnost in delo upravitelja, kar je razlog za njegovo razrešitev.

Če je bil upravitelju z dnem razrešitve onemogočen dostop do spisa v elektronski obliki (preko portala e-sodstvo), to ne predstavlja kršitve pravice do poštenega sojenja. Sklepi in pisanja v postopkih zaradi insolventnosti so tudi javno objavljeni na spletni strani AJPES, zahteva za razrešitev upravitelja je bila upravitelju vročena, za preostale vloge pa bi upravitelj lahko pogled v spis na podlagi drugega odstavka 150. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. V tem primeru gre sicer za kršitve, ki same po sebi niso hujše, vendar se ponavljajo. Neprimerna komunikacija upravitelja, zamuda pri predložitvi osnovnega seznama preizkušenih terjatev, posredovanje odgovora na ugovor šele po urgenci sodišča in njegovi nejasni predlogi, ki so zahtevali aktivnosti sodišča v smislu pozivanja upravitelja, kar vse se je v tem postopku že na njegovem začetku kopičilo, tudi po presoji pritožbenega sodišča upočasnjuje tek postopka in so v nasprotju z interesi upnikov (da čimprej pridejo do poplačila svojih terjatev).

Okoliščina, da v nekaterih stečajnih postopkih posamezni upniki pričakujejo od upravitelja določena ravnanja (v svojo korist), ni v ničemer izjemna, in ne predstavlja presenečenja niti za udeležence postopka, niti za širšo javnost. Na to ne more vplivati dejstvo, da se upraviteljica v tem postopku osebno čuti pod velikim pritiskom upnikov. Gre za profesionalni rizik, ki se ga mora zavedati vsak, ki se odloči, da bo opravljal dela in naloge stečajnega upravitelja. Ravnanje upraviteljice in njeni subjektivni občutki v zvezi s konkretnim stečajnim postopkom zato ne morejo biti izločitveni ali odklonitveni razlog.

Zgolj nestrinjanje upnika s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem upravitelja ne morejo biti razlog za njegovo razrešitev, njihovo pravilnost oziroma zakonitost pa lahko upnik uveljavlja z ustreznimi pravnimi sredstvi zoper posamezno odločitev, o utemeljenosti katerih odloči sodišče, ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja. Da so stroški nepotrebni, bi moral upnik zatrjevati ob izdaji sklepov za soglasje k stroškom postopka, ne šele v fazi, ko se ti sodni postopki zaključujejo in so bili stroški pravdanja že plačani. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi pritožnik ali katerikoli drugi upnik uspešno izpodbijal sklepe sodišča prve stopnje, ki je podalo soglasje k stroškom.

Skladno z določbo 1. točke 118. člena ZFPPIPP se upravitelj razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan. Vendar je pri tem treba upoštevati namen (ratio) pravnega instituta razrešitve upravitelja, to je zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu; zato manjša posamezna kršitev upraviteljih obveznosti sama po sebi ni razlog za razrešitev upravitelja, razen če se ponavlja. Pri tem je namreč treba upoštevati, da zamenjava upravitelja sama po sebi nujno povzroči zastoj v postopku. Podana mora biti sorazmernost med težo kršitve in razrešitvijo upravitelja kot njeno posledico.

Po določilu 1. točke 118. člena ZFPPIPP je razlog za razrešitev vsaka kršitev obveznosti upravitelja. Vendar je pri uporabi tega pravila treba upoštevati namen (ratio) pravnega instituta razrešitve upravitelja. Njegov namen ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, temveč je njegov namen zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu. Zato manjša posamezna kršitev upraviteljih obveznosti sama po sebi ni razlog za razrešitev upravitelja, razen če se ponavlja. Pri tem je namreč treba upoštevati, da zamenjava upravitelja sama po sebi nujno povzroči zastoj v postopku. Podana mora biti sorazmernost med težo kršitve in razrešitvijo upravitelja kot njeno posledico. Glede na navedeno materialno pravno podlago in stališča pravne teorije je treba v konkretnem primeru presoditi zlasti, kako so zatrjevane upraviteljeve kršitve vplivale na potek postopka in ali so povzročile škodo za stečajno maso. Niso utemeljena pritožbena izvajanja v smeri, da je razlika med osebnim stečajem in stečajem zapuščine, kjer

Po zbranem procesnem gradivu je bil FURS bodisi hudo nemaren pri spremljanju izvršitve sklepa o prvi prednostni razdelitvi z dne 15. 11. 2010 bodisi je bil skorajda neverjetno neprofesionalen pri odstopu od terjatve, kot ga je zatrjevala pritožnica. Neodvisno od tega (enega ali drugega) pa je bila njena dolžnost, da navedeni sklep izvrši, in sicer skladno s 1. točko 368. člena ZFPPIPP v 15 dneh po njegovi pravnomočnosti. Ravnanje v nasprotju s tem je bila torej neposredna kršitev izrecne določbe ZFPPIPP. Kar daje tej kršitvi še posebno težo, je popolno neupoštevanje pravnomočnosti kot nepogrešljive prvine pravnega reda.

Odločilna je samo nesmotrnost in posledična neutemeljenost pritožnikove razrešitve glede na trajanje stečaja od leta 2015 in njegovo trenutno fazo, v kateri je že bilo unovčeno vse unovčljivo premoženje in razdeljena praktično vsa razdelitvena masa ter je treba samo še opraviti prenos neunovčljivih terjatev po 374. členu ZFPPIPP in počakati na morebitno stroškovno sankcijo za dolžnico v zgoraj navedeni pravdi P 133/2021. Razrešitev upravitelja tako ni več primerno sredstvo za zagotovitev nemotene izvedbe preostalih potrebnih opravil v tem postopku.

Določba četrtega odstavka 104. člena ZFPPIPP se nanaša (le) na situacijo, ko je upravitelj razrešen na svojo (lastno) zahtevo. Namen takega znižanja nagrade za pavšalno nadomestilo za prevzem poslov razrešenega upravitelja je v tem, da razrešeni upravitelj sam nosi tiste stroške, ki so zaradi njegovega ravnanja nastali oziroma ki jih je s tem svojim ravnanjem povzročil, saj je do razrešitve upravitelja in posledično do imenovanja novega prišlo na podlagi ravnanja upravitelja samega.

Po zaključku stečajnega postopka ni mogoče uveljavljati niti ugovorov zoper delo stečajnega upravitelja niti predlagati izločitve sodnika.

Četudi upniki izražajo (pavšalen) dvom o upraviteljevi (ne)pristranskosti, je odločilnega pomena, ali lahko sodišče na podlagi pojasnil upravitelja in predloženih dokazov ugotovi razloge za tak zaključek. Vsak oziroma kakršenkoli dvom, ki se pojavi pri upnikih, še ne zadošča za izločitev upravitelja, saj morajo biti zatrjevane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti, izkazane vsaj s stopnjo verjetnosti.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da se po 1. točki 118. člena ZFPPIPP upravitelja sicer razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je imenovan, vendar pa morajo te kršitve bistveno vplivati na potek stečajnega postopka v smislu njegovega zavlačevanja ali na poplačilo upnikov. Pravilno je tako stališče, da vsakršna kršitev obveznosti še ne more pomeniti podlage za upraviteljevo razrešitev. Stečajno sodišče upravitelju ne more naložiti, da prijavljeno ločitveno pravico prizna, prav tako se ne more spuščati v pravilnost njegove izjave o prijavljeni terjatvi ali ločitveni pravici. Na samo poplačilo upnika pa morebitna napačna izjava upravitelja niti ne more vplivati, saj se v primeru pravde rezervirajo sredstva za poplačilo upnika.

Upravitelj je lahko razrešen le zaradi hujših kršitev obveznosti, pri čemer zakon hujših kršitev ne opredeljuje. Sodišče je zato tisto, ki opravi presojo, ali je določeno ravnanje kršitev dolžne skrbnosti, in če je, ali je take narave, da je potrebno upravitelja razrešiti. Četudi pritožnik posamezna ravnanja upraviteljice ocenjuje kot hujše kršitve, je končna presoja o tem, ali gre dejansko za tako hude kršitve, da so zaradi tega ogrožena temeljna načela stečajnega postopka in uresničevanje pravic upnikov, prepuščena sodišču, ne posamezniku, ki se ne strinja z odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice. Upraviteljica ni legitimirana za vložitev pritožbe proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja. To pomeni, da pritožbeni očitek upraviteljici, da ni vložila pritožbe proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja, ne more biti utemeljen.

Stečajni postopki so se torej v času drugega vala epidemije, jeseni 2020, normalno izvajali pod pogoji za zajezitev okužbe, kot jih je določil NIJZ. Iz Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča, izhaja, da v nujnih zadevah, kar so stečajne zadeve, sodišča razpisujejo naroke in opravljajo druga procesna dejanja, odločajo, vročajo sodna pisanja in izvajajo uradne ure, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil NIJZ, kar enako velja za upravitelje v stečajnih postopkih.

V postopku prisilne likvidacije so stranke postopka družbeniki družbe, nad katero se vodi postopek. Ker se v tem postopku po drugi alineji 2. točke 421. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe oddelka 3.6. tega zakona o upravitelju, ni podlage za sklepanje, da predloga za razrešitev upraviteljice ne bi mogel podati družbenik družbe v likvidaciji. Ker so edino njeni družbeniki stranke postopka, ni nobenega razumnega razloga, da v primeru kršitev obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, tega razrešitvenega razloga ne bi smeli oziroma mogli uveljavljati in bi bila razrešitev pridržana zgolj odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Družbeniki družbe v likvidaciji so torej po stališču pritožbenega sodišča procesno legitimirani za vložitev zahteve za razrešitev upravitelja.

Višje sodišče se ne strinja, da ni pomembna objava izrednega poročila, ker gre za podatke, ki izhajajo že iz stečajnega spisa. Četudi to drži, to ne spremeni dejstva, da so bila razkrita izhodišča, pogajalski pogoji, ki so jih stranke dale v mediacijskem postopku. Zanje ni zatrjevano, da bi stranke dale soglasje za razkritje. To tudi ni mogoče pokriti s citirano 5. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP. Kratkotrajna zamuda pri sklicu upniškega odbora je posledica dveh razlogov. Prvi razlog je nepripravljenost pritožnika, da se sestanek upniškega odbora izvede na sedežu upraviteljice ali korespondenčno. Drugi razlog za zastoj je samoizolacija zaradi bolezni, o kateri je bil upniški odbor obveščen. Podani so utemeljeni razlogi za zastoj. Upravitelj ni bistveno kršil dolžnosti upravitelja.

Sodišče je tisto, ki opravi presojo, ali je določeno ravnanje kršitev dolžne skrbnosti, in če je, ali je take narave, da je potrebno upravitelja razrešiti. Četudi pritožnica – v nasprotju s sodiščem prve stopnje – posamezna ravnanja upraviteljice ocenjuje kot hujše kršitve, je končna presoja o tem, ali gre dejansko za tako hude kršitve, da so zaradi tega ogrožena temeljna načela stečajnega postopka in uresničevanje pravic upnikov (ne zgolj pritožnice, ki niti nima položaja upnice), prepuščena sodišču, ne posamezniku, ki se ne strinja z odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice.

Po oceni pritožbenega sodišča izplačila brez soglasja sodišča lahko v določenih okoliščinah predstavljajo le neznatno kršitev dolžnosti upravitelja, vendar se sodišče prve stopnje pred presojo, da ne gre za hujše kršitve dolžnosti, ni v zadostni meri opredelilo do teh kršitev v luči dejstva, da stečajna masa ne zadošča za plačilo vseh stroškov postopka. Ker je stečajna upraviteljica jasna pri svojem stališču, da to pomeni sorazmerno plačilo le za določeno vrsto občasnih stroškov postopka, je s tem stališčem nujno povezan tudi strožji nadzor načina izplačevanja ostalih stroškov, za katere je zagotovljeno izplačilo v celoti. Razumljivo je tudi pričakovanje upnikov prej navedenih občasnih stroškov, da jim bo sodišče zagotovilo, da stečajna upraviteljica z nobenim izplačilom brez soglasja sodišča ali mimo predračuna stroškov ne ogrozi višine poplačila njihovih terjatev. Že s posamezno kršitvijo pravil pri izplačevanju tistih stroškov, ki jih je upraviteljica plačala 100%, se namreč lahko pri upnikih, ki ne bodo prejeli 100% plačila stroškov, poruši zaupanje v delo stečajne upraviteljice, s tem pa nastane tudi konflikt, za odpravo katerega je predvidena možnost zamenjave upravitelja,

Če upravitelj z neizpolnitvijo ali nepravilno izpolnitvijo svojih obveznosti upočasnjuje tek postopka ali ogroža oziroma krši interes upnikov, ga mora sodišče razrešiti. Odpovedati najemno pogodbo je le pravica stečajnega dolžnika oziroma upravitelja, ne pa tudi njegova dolžnost – če razumno presodi, da je taka pogodba v korist stečajnega dolžnika in s tem stečajne mase, kar pomeni tudi, da je v korist boljšega poplačila upnikov, pogodbe seveda ne bo odpovedal.