VSM Sklep PRp 5/2021

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom obdolžilni predlog prekrškovnega organa Ministrstva za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Celje in Dravograd (v nadaljevanju prekrškovni organ) z dne 3. 11. 2020 zoper mladoletnega T. J. zaradi prekrška po 14. točki prvega odstavka 57. člena Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) zavrnilo iz razloga po prvi alineji četrtega odstavka 106. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1).

2Zoper navedeni sklep vlaga prekrškovni organ pravočasno pritožbo zaradi kršitve materialnih določb zakona iz 1. točke 156. člena ZP-1.

3Pritožba ni utemeljena.

4V obravnavani zadevi je prekrškovni organ vložil obdolžilni predlog zoper mladoletnika T. J. zaradi prekrška po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB, ker 16. 10. 2020 ob 17.00 uri v bližini gostinskega lokala M., Mariborska c. , M., ob zadrževanju na odprtem javnem kraju, ni uporabljal zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza, ki bi prekrivala nos in usta, s čimer je kršil določbo 2.a člena Odloka o začasnih ukrepih za zmanjševanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljevanju Odlok).¹

5ZNB v določbi 39. člena določa, da lahko Vlada RS kadar z ukrepi, določenimi v tem zakonu, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, odredi naslednje ukrepe, in sicer: 1. določi pogoje za potovanje v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo in za prihod iz teh držav; 2. prepove oz. omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih; 3. prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni; 4. omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov.

Posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena ZNB stori prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena tega zakona, za katerega je predpisana globa od 400,00 do 4.000,00 EUR.

6Sodišče prve stopnje je ob presoji obdolžilnega predloga skladno z določbo 106. člena ZP-1 ob povzemanju materialnih določb 39. in 57. člena ZNB in 2.a člena Odloka ter ob upoštevanju načela zakonitosti (2. člen ZP-1) presodilo, da v Odloku Vlade, izdanem na podlagi 2. točke prvega odstavka 39. člena in za izvrševanje prvega odstavka 4. člena ZNB, zapovedana uporaba zaščitne maske ni navedena v nobeni točki prvega odstavka 39. člena ZNB, določbe 2. točke prvega odstavka 39. člena ZNB pa ni mogoče širiti tako, da omejitev gibanja zajema tudi pogoje pod katerimi je gibanje dovoljeno - na primer gibanje je dovoljeno le z uporabo zaščitne maske. Ker neuporaba zaščitne maske ni zajeta v zakonskih znakih prekrška po 14. točki prvega odstavka 57. člena v zvezi z 2. točko 39. člena ZNB „prepoved oziroma omejitev gibanja“, dejanje kot se očita mladoletniku v ZNB ni določeno kot prekršek. Zato je sklenilo, da ni pogojev za začetek postopka proti mladoletniku in je v skladu s prvo alinejo četrtega odstavka 106. člena ZP-1 obdolžilni predlog prekrškovnega organa zavrnilo.

7Prekrškovni organ se s takšno odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. Meni, da gre v primeru 39. člena ZNB za dinamično blanketno urejanje, pri katerem zakonodajalec predvideva, da se bo v času njene veljavnosti dopolnilna norma, v konkretnem primeru Odlok, spreminjala. Namen blanketne tehnike pri določanju prekrškov je, da se v statično kaznovalno normo vključi dopolnilno normo v njenem spreminjanju, pri čemer pa so vsi znaki prekrška opredeljeni v zakonu, v konkretnem primeru v ZNB. 2. točka prvega odstavka 39. člena ZNB namreč določa, da lahko Vlada RS prepove oz. omeji gibanje prebivalstva, kršitev navedene omejitve pa pomeni prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB. Odlok sodi med druge posebne ukrepe iz 10. člena ZNB in kot obliko omejitve gibanja določa obvezno uporabo zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza, kar jasno izhaja iz določbe 2.a člena Odloka. Izpostavlja, da že sama preambula Odloka določa, da je le-ta sprejet na podlagi 2. točke prvega odstavka 39. člena ZNB, kar pomeni, da gre za dopolnilno normo, ki se skladno s sodbo Vrhovnega sodišča RS IV Ips 72/2011 razlaga tako, da se dopolnilna norma uporabi v vsakokratnem veljavnem besedilu. Ukrep obvezne uporabe zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza sodi med ukrepe, določene v 2. točki prvega odstavka 39. člena ZNB, saj gre za obliko omejitve gibanja, zato kršitev Odloka pomeni ravnanje v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena ZNB in s tem prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB.

8Takšne pritožbene navedbe so po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno zmotne.

9Odlok, ki v 2.a točki določa obvezno uporabo zaščitnih mask, je Vlada sprejela na podlagi 2. točke prvega odstavka 39. člena ZNB in za izvrševanje prvega odstavka 4. člena ZNB (preambula Odloka). Nobenega dvoma ni, da je obveznost uporabe zaščitnih mask določena z namenom preprečevanja širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 ter varovanja zdravja, kar je potrebno dosledno spoštovati, vendar je pri presoji vprašanja, ali so določbe ZNB na podlagi katerih je Odlok sprejet, podlaga za izrek prekrška oziroma sankcije posamezniku glede obvezne uporabe zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega dela obraza, potrebno upoštevati, da podzakonski akt ne sme vsebovati določb, ki jih v zakonu ni, zlasti ne sme samostojno odrejati novih ali posebnih pravic ali obveznosti, temveč lahko zakon samo tehnično dopolnjuje, razčlenjuje in opisuje, nikakor pa ne sme vanj posegati vsebinsko².

10Prvi odstavek 4. člena ZNB je splošna določba, po kateri ima vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi. Določba 2. točke 39. člena ZNB pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja zakonske podlage za določitev ravnanja nenošenja zaščitne maske kot prekršek in za izrek globe po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB. 2. točka prvega odstavka 39. člena ZNB na podlagi katere je sprejet Odlok, Vladi omogoča sprejem oziroma izrek ukrepov, ki so povezani z omejitvami gibanja in zbiranja. V nasprotju s pritožbenim zatrjevanjem pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da nošenje mask ne predstavlja omejitve gibanja ljudi, ker ta besedna zveza lahko obsega le prostorske ali časovne okvire gibanja. Svoboda gibanja kot jo opredeljuje določba 32. člena Ustave RS obsega svobodo gibanja znotraj države, kar pomeni, da se posameznik lahko prosto giblje po ozemlju RS brez kakršnihkoli omejitev (predhodnih prijav, dovoljenj in podobno) in si tudi prosto izbira prebivališče. Ta pravica pa se sme omejiti le z zakonom samo v primeru, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, varoval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države (drugi odstavek 32. člena Ustave RS). Nenazadnje pa na to, da v 2. točko prvega odstavka 39. člena ZNB v okviru ukrepov, ki so povezani z omejitvijo gibanja in zbiranja, ne sodi tudi ukrep obveznega nošenja mask, v zvezi s tem pa sankcioniranje po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB, kaže tudi dejstvo, da delovni osnutek novega Zakona o nalezljivih bolezni v 48. členu med ukrepi, ki jih lahko odredi Vlada RS, na novo določa tudi odreditev uporabe zaščitne opreme in druge specifične zaščitne ukrepe na javnih ali zasebnih površinah glede na način prenosa nalezljivih bolezni³.

11Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče ocenjuje, da Odlok ni dopolnilna norma 2. točki prvega odstavka 39. člena ZNB, saj ne določa prostorske ali časovne omejitve gibanja (kot na primer Odloki vlade o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oz. prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2), temveč odreja obveznost, konkretno nošenje mask, ki je ZNB v določbi 39. člena ne vsebuje.

12Glede na zgoraj obrazloženo so zaključki sodišča prve stopnje, da ravnanje, kot se očita mladoletniku, ni opredeljeno kot prekršek po ZNB, pravilni, zaradi česar je ob preizkusu predpostavk za vsebinsko obravnavo vloženega obdolžilnega predloga ravnalo pravilno, ko je na podlagi določbe tretjega odstavka ter prve alineje četrtega odstavka 106. člena ZP-1 vložen obdolžilni predlog zavrnilo.

13Ker pritožba prekrškovnega organa ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

¹ 2.a člen Odloka o dopolnitvah in spremembi odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS 143/2020): v statističnih regijah, kjer število na novo okuženih v zadnjih 14 dneh presega 140 na 100 000 prebivalcev, je uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza obvezna tudi na odprtih javnih krajih oziroma prostorih in v osebnih vozilih.
² Komentar Ustave RS - člen 120 (Lovro Šturm, 2002), www.e-kurs.si
³ Portal E-demokracija - eUprava