VSRS Sodba X Ips 48/2019

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Predsednica Okrožnega sodišča v Celju je na podlagi prvega odstavka 61. in 71. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2016 in 2017 ter veljavnega Letnega razporeda dela Okrožnega sodišča v Celju in njegovih organizacijskih enot (v nadaljevanju LRD) z dne 14. 12. 2018 izdala odločbo, št. 69762/2 z dne 7. 2. 2019, s katero je bilo: ugotovljeno, da je bila okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Celju (v nadaljevanju tožnica) z dnem 11. 2. 2016 skladno s spremembo LRD z dne 5. 2. 2016 zaradi delovnih potreb razporejena na kazensko-preiskovalni oddelek Okrožnega sodišča v Celju in z odločbo št. 69762/2-5 z dne 11. 2. 2016 uvrščena v 50. plačni razred (1. točka izreka), odločeno, da se tožnico z dnem 11. 2. 2019 v skladu z veljavnim LRD za leto 2019 z dne 14. 12. 2018 z njenim soglasjem zaradi še vedno obstoječih delovnih potreb ponovno razporedi na navedeni oddelek tega okrožnega sodišča (2. točka izreka) in da se sodnica za čas razporeditve uvrsti v 50. plačni razred (3. točka izreka). Odločba je vsebovala pravni pouk, da je zoper odločbo glede uvrstitve v plačni razred dovoljena pritožba, o kateri odloča Sodni svet.

2Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Celju (v nadaljevanju Upravno sodišče), je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in navedeno odločbo tožene stranke odpravilo.

3Presodilo je, da je odločba nezakonita, ker je v nasprotju s petim odstavkom 71. člena ZS presegla v navedenem odstavku določen čas trajanja, tj. skupno trajanje razporeditve največ treh let. Pritrdilo je tožničinemu stališču, da je zoper sporno odločbo dovoljena tožba v upravnem sporu in ni sledilo toženkini navedbi, da je odločba le izvedbena odločba, ki je podlaga za izplačilo tožničine plače. Zavzelo je stališče, da ima izpodbijana odločba glede razporeditve (upoštevaje 2. točko izreka) konstitutivni učinek. Tožnica je bila torej razporejena na podlagi odločbe, v kateri je tožena stranka časovno opredelila začetek trajanja ponovne razporeditve. Obrazložilo je, da tožnici ni mogoče očitati, da ni izkoristila vseh pravnih sredstev zoper LRD (določenih v 71. členu ZS), saj LRD ni akt, ki bi nadomeščal akt o razporeditvi sodnika. Zaključilo je, da je izpodbijana odločba dokončen akt, s katerim se posega v tožničin pravni položaj. Zoper del odločbe (2. točka izreka), ki se nanaša na razporeditev, namreč ZS ne predvideva pritožbe. Z odločbo je bilo primarno odločeno o ponovni razporeditvi tožnice, zato ima pravni interes za tožbo v upravnem sporu.

4Tožena stranka je zoper navedeno pravnomočno sodbo Upravnega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki jo je Vrhovno sodišče s sklepom X DoR 111/2019 z dne 9. 10. 2019 dopustilo glede vprašanja: "Ali je Upravno sodišče stvarno pristojno za odločanje v sporih glede razporeditev okrajnih sodnikov na sojenje iz pristojnosti okrožnega sodišča po 71. členu ZS? In če, ali brez predhodno izvedenega postopka presoje letnega razporeda dela, ali pa je za veljavnost take razporeditve potreben še akt predsednika sodišča in ali lahko skupna razporeditev v skladu s petim odstavkom 71. člena ZS brez izjeme traja skupno največ tri leta?"

5Na podlagi tega sklepa toženka (v nadaljevanju revidentka) vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 85. člena ZUS-1). Predlaga ugoditev reviziji in spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbo zavrže, oziroma podredno, da se zahtevek tožnice zavrne ter tožnici naloži povrnitev stroškov postopka, oziroma še podredno predlaga ugoditev reviziji in razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje Upravnemu sodišču.

6Revidentka v reviziji nasprotuje stališču Upravnega sodišča, da je pristojno odločati v upravnem sporu glede razporeditve okrajnih sodnikov po 71. členu ZS. Kot bistveno navaja, da ZS zagotavlja drugačno pravno varstvo zoper akt, s katerim je sodnik razporejen - napoved pritožbe oziroma pritožbo, o kateri odloča personalni svet. Za presojo razporeditev (v skladu z 71. členom ZS) je torej pristojen personalni svet neposredno višjega sodišča, za presojo uvrstitve v plačni razred pa delovno in socialno sodišče. To pomeni, da Upravno sodišče ni pristojno oziroma bi bilo lahko pristojno šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper LRD, predvidenih v 71. členu ZS. Izpodbijani sodbi očita kršitev določb 1., 6. in 7. člena ZUS-1, saj je odločilo o zadevi, ki ne sodi v pristojnost upravnega sodišča, oziroma za katero je predvideno drugo sodno varstvo. Poudarja, da je tožnica imela možnost pritožbe zoper akt, s katerim je bila razporejena, vendar pravnega sredstva ni izkoristila. Pojasnjuje, da je Upravno sodišče v nasprotju z 71. členom ZS (ki določa postopek razporejanja okrajnih sodnikov za sojenje v zadevah iz okrožne pristojnosti) sporni odločbi pripisalo konstitutivni učinek. Po mnenju revidentke se namreč razporeditev izvede z LRD (in ne z drugim aktom), tako da poseben akt (odločba) predsednika sodišča glede razporeditve ni potrebna. Izpodbijana odločba je bila torej le izvedbene narave kot podlaga za izplačilo plače tožnici. V nadaljevanju nasprotuje razlagi Upravnega sodišča, da čas razporeditve skupno ne sme trajati več kot tri leta.

7Tožnica na revizijo ni odgovorila.

K I. točki izreka

8Revizija ni utemeljena.

9V primeru dopuščene revizije Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Pri odločanju je vezano na ugotovljeno dejansko stanje, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi njegove zmotne ali nepopolne ugotovitve (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).

10Sodnik opravlja sodniško funkcijo na sodišču, za katerega je kandidiral, in na sodniškem mestu, za katerega je bil izvoljen oziroma imenovan, če zakon ne določa drugače (drugi odstavek 36. člena ZS). Tako tretji odstavek 36. člena ZS določa, da lahko sodnik, ki je bil izvoljen oziroma imenovan na okrožno ali okrajno sodišče, ki je organizacijska enota okrožnega sodišča, sodniško funkcijo opravlja na vseh organizacijskih enotah okrožnega sodišča, kadar je tako določeno z LRD.

11Način, postopek in pogoje za razporeditev sodnikov z LRD ureja 71. člen ZS.¹ Ta določa, da predsednik okrožnega sodišča določi LRD sodnikov okrožnega sodišča in okrajnih sodišč, ki so organizacijske enote okrožnega sodišča (drugi odstavek). Po posebni določbi pa lahko predsednik okrožnega sodišča sodnika, ki opravlja sodniško službo na okrajnem sodišču, ki je organizacijska enota tega okrožnega sodišča, z letnim razporedom razporedi tudi na okrožno sodišče za sojenje v zadevah iz pristojnosti tega sodišča (četrti odstavek). Okrajne sodnike se lahko razporedi na okrožno sodišče le, če imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj kot okrajni sodniki in je z zadnjo oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za napredovanje. Tako razporejeni sodniki so z vidika stvarne pristojnosti in izvrševanja sodniške funkcije izenačeni z okrožnimi sodniki in imajo pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za sodniški naziv okrožni sodnik, če je njihova plača nižja od tega plačnega razreda Čas razporeditve skupno ne sme trajati več kot tri leta (peti odstavek). LRD mora biti določen in objavljen najkasneje do 15. decembra za naslednje koledarsko leto (sedmi odstavek). Dovoljene so tudi spremembe LRD med letom, če se pri sodišču izprazni ali zasede eno ali več sodniških mest, če jih narekujejo spremembe v pripadu zadev in v drugih primerih, ki jih določi zakon ali jih predvidi sodni red (osmi odstavek). Takšne spremembe pa ne morejo pričeti veljati prej kot v petih dneh po njihovi objavi (deveti odstavek). Zoper razporeditev lahko razporejeni sodnik (v treh dneh po objavi LRD na oglasni deski sodišča) napove pritožbo predsedniku sodišča, ki mora svojo odločitev (v nadaljnjih treh dneh) obrazložiti. Sodnik lahko (v osmih dneh od prejema obrazložitve) vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve, o kateri odloča personalni svet neposredno višjega sodišča (šesti odstavek 71. člena ZS).²

12Iz citiranih določb ZS izhaja, da je sodnik razporejen že s sprejemom oziroma objavo LRD. Zato izdaja posebne odločbe o razporeditvi ni potrebna, niti za izdajo take odločbe ni podlage v ZS niti v drugem zakonu. To pomeni, da se okrajnega sodnika razporedi na okrožno sodišče na podlagi LRD (in ne na podlagi odločbe o razporeditvi), sodnik pa ima zoper razporeditev z LRD po vnaprejšnji napovedi možnost nesuspenzivne pritožbe na personalni svet, kadar meni, da je bila razporeditev opravljena v nasprotju z zakonskimi pogoji. Šele po izčrpanju pravnih sredstev z vložitvijo pritožbe zoper LRD na personalni svet ima sodnik možnost vložiti tožbo v upravnem sporu. LRD je namreč akt sodne uprave, s katerim se odloča o sodnikovi pravici iz drugega odstavka 36. člena ZS oziroma o pogojih, pod katerimi se lahko v to pravico poseže, vključno z najdaljšim dovoljenim časovnim okvirom razporeditve.

13Določba petega odstavka 71. člena ZS je jasna in ne omogoča kakršnekoli drugačne razlage (tj. drugačnega besednega pomena od zapisanega). Njenega pomena torej tudi z namensko ali sistematično razlago ni mogoče prebiti.³ Glede na izrecen zapis, po katerem lahko čas razporeditve skupno traja največ tri leta, ni dvoma, da razporeditev nad tem časovnim okvirjem tudi v primeru večkratnih razporeditev niti v soglasju s sodnikom ni dovoljena.

14Odgovor na zastavljeno vprašanje se torej glasi: Upravno sodišče je pristojno za odločanje v upravnem sporu glede razporeditve okrajnih sodnikov z LRD za sojenje iz pristojnosti okrožnega sodišča po 71. členu ZS, kadar je predhodno izveden postopek presoje LRD v skladu s šestim odstavkom tega člena. Za veljavnost take razporeditve poleg LRD poseben akt predsednika sodišča ni potreben (kar je tudi revidentkino stališče), niti ni z zakonom predviden. Skupna razporeditev v skladu s petim odstavkom 71. člena ZS lahko brez izjeme traja največ tri leta.

Presoja obravnavanega primera

15Glede na navedeno je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je bil z revidentkino odločbo prekoračen rok za razporeditev tožnice na okrožno sodišče. Še več, taka odločba o razporeditvi sploh ne bi smela biti izdana, saj je bilo o tožničini razporeditvi odločeno z LRD. Pri tem je neutemeljeno revizijsko stališče, da je bila podana procesna ovira za vsebinsko obravnavo izpodbijane odločbe, ker se tožnica ni pritožila zoper LRD. Omenjene procesne predpostavke bi bile namreč relevantne, če bi tožnica izpodbijala LRD. Vendar je izpodbijala odločbo, zoper katero pa pritožba ni predvidena.

16Ker revizija ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo.

K II. točki izreka

17Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Glasovanje

Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.

¹ Določbe glede letnega razporeda dela vsebuje tudi sodni red (153. člen do 155. člen).
² Glej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih (ZS-F) - skrajšani postopek - EPA 1082-IV, komentar k 6. členu. Predsedniku sodišča LRD ni treba obrazložiti, razen če sodnik napove pritožbo. V tem primeru je obrazložitev nujna, saj prispeva k objektivnejši presoji personalnega sveta neposredno višjega sodišča o upravičenosti pritožbe, hkrati pa je sodnik seznanjen s kriteriji, ki jih je predsednik sodišča upošteval pri razporeditvi sodnika. Novela ZS-K je predsedniku okrožnega sodišča omogočilo tudi razporeditev sodnikov okrajnih sodišč (če izpolnjujejo pogoje za okrožnega sodnika in opravljajo sodniško službo na sodišču, ki je organizacijska enota tega okrožnega sodišča) na okrožno sodišče z LRD, če je to potrebno zaradi izvajanja ukrepov za doseganje meril za kakovost dela sodišč. Novela izdaje posebne odločbe o razporeditvi ni predvidela. Enako velja za novelo ZS-L (ki je prinesla trenutno veljavno besedilo ZS).
³ Jezikovna razlaga je namreč prva stopnja, ki določa možni besedni pomen pravnega pravila in stopnja, ki določa zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti. Po M. Pavčnik, Teorija prava, 4. izdaja, GV Založba, Ljubljana, 2011, str. 369.