VSL Sklep II Cp 1666/2020

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (II. izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je pod I. izreka dopustilo udeležbo v postopku M. M., ki je v stečajnem postopku kupil sporno nepremičnino št. 000/10. Pod II izreka pa je zavrnilo predlog predlagajoče stranke za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi 207 k. o. ... v obsegu parc. št. 000/10 k. o. ...

2Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagajoča stranka in sicer zavrnitvi predloga. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP, ker ni pozvalo predlagateljev pred zavrnitvijo predloga na dopolnitev predloga oziroma popravo ali dodatna pojasnila in s tem je kršilo njihovo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Gre za sklep presenečenja in kršitev načela odprtega sojenja in materialnega procesnega vodstva. Moralo bi dati možnost, da se pripadajoče zemljišče določi tudi k stavbi 208 z naslovom A. in ne samo stavba 207. Zadeva je kompleksna zaradi prodaje funkcionalnega zemljišča v stečaju. Predlagatelja imata kot lastnika stavbe proti ugovor namerne zlorabe stečaja. Sicer gre predlagateljema kot pri denacionalizaciji zakonita stavbna pravica ali pa odkupna pravica. Zato je ZVEtL to omogočil. Kršeno je tudi načelo ekonomičnosti. Zato dopolnjujeta svoj predlog za določitev pripadajočega zemljišča tako, da se del zemljišča, parc. št. 000/10, na katerem stoji stavba 207 – drvarnica, določi kot pripadajoče zemljišče k stavbi 208 z naslovom A. Podredno pa podajata predlog, da se ugotovi in ustanovi stavbna pravica za njuno drvarnico oziroma za stavbo 207 na parc. št. 000/10. Drugi podredni zahtevek pa je uveljavljanje odkupne pravice na delu parc. št. 000/10 v obsegu, da se ugotovi obseg pripadajočega zemljišča. Sodišče ugotavlja, da drvarnice služijo predlagateljem in ostalim lastnikom stanovanj večstanovanjske stavbe A. in da jo uporabljajo lastniki stavbe A. Predlagatelja sta predložila kupoprodajni pogodbi, iz katerih je jasno, da sta bili drvarnici kupljeni po SZ/91 od L., skupaj s stanovanjem in pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Iz pogodbe med lastniki stanovanj v stavbi A. in B. z dne 10. 6.2005 pa izhaja, da je del parcele 000/5, travnik, v izmeri 1033 m2, funkcionalno zemljišče in dostopna pot k stanovanjski stavbi A., drvarnica, sedaj stavba 207, pa so bile zgrajene na delu parcele 000/4, sedaj parc. št. 000/10. Pogodbene stranke so v tej pogodbi pozabile na drvarnice, čeprav jih je L. prodajala v okviru pripadajočega funkcionalnega zemljišča. Parcela 000/4 pa se je združila s parcelo 001 v parcelo 001. Kasneje je bila opravljena še ena parcelacija, na podlagi katere so nastale parcele 000/3, 000/4, 000/9,000/11,000/8 in 000/10, na kateri stojijo drvarnice. Zemljišče, na katerem stojijo drvarnice, je bilo pred parcelacijo označeno s parcelno št. 000/4 in jo je L. priznavala, sedaj pa je to 000/10. Stečajni upravitelj ne bi smel prodajati tega v stečaju, zato je pogodba v tem delu nična. Kupec, to je M. M., je nepremičnino res kupil v stečaju, vendar zaradi ničnosti to ne more preseči kogentne prepovedi prometa s funkcionalnimi zemljišči. Predmet prodaje mora biti dopusten. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, ker je stavba 207, dejansko pomožni objekt zunanje ureditve in se pripadajoče zemljišče ureja skupaj s stavbo. Lahko pa se tak pomožni objekt zunanje ureditve postavi na pripadajoče zemljišče. V sedanjem primeru pa sodišče ugotovi, da to ni možno, ker je sedaj last udeleženca M. M. Sedanja parcela 000/10 pa je bila opredeljena kot funkcionalno zemljišče, kot parcela z oznako 000/4. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj so drvarnice postavljene na funkcionalnem zemljišču, to je del takratne parcele 000/4, sedaj 000/10. Predlagatelja bi lahko podredno predlagala ustanovitev stavbne parcele ali odkup, kar bi lahko storila v tem postopku in zaradi dokončne ureditve razmerij. Morala bi biti pozvana v okviru materialnega procesnega vodstva, da svoj predlog spremenita ali dopolnita.

3Na vročeno pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec po stečajnem upravitelju. Predlagatelja nista aktivno legitimirana za postopek ugotavljanja pripadajočega zemljišča. Zatrjujeta upravičenje na podlagi 2. točke prvega odstavka 46. člena ZVEtL-1 in sicer kot pridobitelja stavbe. V listinah, ki sta jih predložila pod A4, A7 in A8, se kot del prodaje omenja „garaža“, ki pa ni lokacijsko konkretizirana z navedbo nepremičnine, kje leži. Garaže se nahajajo tudi na ostalih nepremičninah, ki so v lasti nasprotne udeleženke. Opozarja na nova dejstva v stečajnem postopku, ki so bila v času izdaje sklepa še neznana. Nasprotna udeleženca sta prijavila izločitveno pravico v stečajnem postopku na 000/10, kar je bilo s sklepom stečajnega sodišča zavrženo. Višje sodišče je nato s sklepom 19. 6. 2019 pritožbi ugodilo glede I. B. in sklep razveljavilo z navodilom, da je potrebno preizkusiti izločitvene pravice. V stečajnem postopku je stečajno sodišče s sklepom z dne 30. 10. 2019 odločilo o izročitvi nepremičnine M. M., to je kupcu in ugovor I. B. je bil zavrnjen. Lastnik je torej M. M., ki je že vložil predlog za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi. Upravitelj je 17. 8. 2020 opravil dodaten preizkus prijavljenih izločitvenih pravic na nepremičninah in tudi na predlog I. B. na parceli 000/10. Izločitvena pravica je bila prerekana in z unovčenjem oziroma prodajo nepremičnine 000/10, je I. B. ločitveno pravico izgubil. Vprašanje izločitvene pravice ima pomen le še zaradi potencialnega denarnega zahtevka po 299. členu ZFPPIPP, kar pa je tudi neutemeljeno, ker izločitvena pravica ni bila prijavljena pravočasno. Po ZVEtL-1 se ugotavlja pripadajoče zemljišče z že znanim in nespornim lastnikom stavbe, kar pa predlagatelja nista izkazala. Drvarnica leži na parceli 000/10, je stavba 207, ki ni vpisana v kataster stavb in je pomožni objekt zunanje ureditve, h kateremu ni mogoče ugotavljati pripadajočega zemljišča po ZVEtL. Tudi v nepravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Predlagatelja sta postavila trditveno podlago in predložila dokaze in sodišče je odločilo, če so napačno zahtevali, sodišče ni dolžno v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti in pozivati k pravilnemu oblikovanju predloga.

4Na vročeno pritožbo je odgovoril udeleženec M. M. Predlagatelji predložijo neke laične skice, ki so brez datumov in označb, kar je izdelal ne pooblaščeni in neuradni organ. Parcela 000/10 je v naravi 453 m2 travnik in ni funkcionalno zemljišče stavbe 207. Del drvarnice je zgrajen na nepremičnini ... na parceli 000/1 k. o. ..., ki je gozdno zemljišče in gradnja objektov ni dovoljena. Predlagatelja niti ne predlagata pravih udeležencev v postopku. Stavba A. je večstanovanjska. Drvarnice so zgrajene brez dokumentacije in na zemljišču, ki sploh ni v lasti udeležencev tega postopka in se funkcionalno zemljišče ne more odmeriti.

5Na pritožbeno sodišče je 14. 10. 2020 prispela vloga predlagateljev, ki sta predložila izvedeniško mnenje sodnega cenilca J. F. z dne 19. 10. 2000, ki je po naročilu podjetja D. d. o. o. izdelal mnenje in določil lastninske deleže na parc. št. 000 in 0004. Navajata, da ne gre za laično skico brez dokazne vrednosti. Poudarjata, da je lastninsko stanje drvarnic drugače kot je lastninsko stanje stanovanjske stavbe z naslovom A., saj je eden izmed lastnikov J. A. na naslovu ...

6Pritožba ni utemeljena.

7Pritožnika predvsem napadata izpodbijani sklep, ker sodišče prve stopnje predloga ni vrnilo v popravo ali pa ni v okviru materialnega vodstva predlagatelja pozvalo, da predlog spremenita in zahtevata odmero pripadajočega zemljišča k stavbi, v katerem imata stanovanje. Menita, da gre za relativno bistveno kršitev določb ZPP iz 285. člena ZPP in 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Podala sta predlog, da sodišče določi nepremičnino, to je parc. št. 000/10 k. o. ..., pripadajoče zemljišče k stavbi k. o. ..., ki predstavlja šest drvarnic in je v lasti vsakokratnih lastnikov drvarnic v stavbi št. 207 k. o. .... Predlagajoča stranka je navedla, na podlagi česa je pridobila to zemljišče in predložila pogodbe in z. k. izpisek za 000/10, ki je bila v lasti nasprotne stranke, to je P. d. o. o., v stečaju. Navajala je podlago, da je kupila drvarnice od L., ki je prodala po Stanovanjskem zakonu stanovanja v stavbi A. in drvarnice. Nasprotni udeleženec ni odgovoril, vendar je odgovoril udeleženec, ki je v stečajnem postopku kupil sporno parcelo. Stranke so še pisno pojasnile, kaj se je dogajalo v stečajnem postopku St. 000/2017, ko sta predlagatelja izločevala drvarnice, vendar je bil predlog zavržen. Kasneje v pritožbenem postopku pa je bil sklep razveljavljen, da se ugotovi, ali imata kakšne denarne zahtevke (priloga A18). Sodišče je dovolilo udeležbo M. M. v postopku (20. člen ZNP, ki je tedaj veljal). Ta sklep je pravnomočen.

8Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljev, ker se je najprej ukvarjalo z vprašanjem, ali je stavba št. 207 (drvarnice) stavba, h kateri se po določbah ZVEtL-1 ugotavlja pripadajoče zemljišče in je ugotovilo, da so drvarnice pomožni objekt zunanje ureditve (drugi odstavek 23. člena ZVEtL-1) in lahko služijo predlagateljem in ostalim lastnikom stanovanj (predlagatelja sta zatrjevala, da gre za stavbo A.). Sodišče prve stopnje se je odločalo na podlagi pravnorelevantnih dejstev (temu se pritožbeno sodišče pridružuje):

- stavba oziroma objekt 207 (drvarnice) ni vpisan v kataster stavb in ne v zemljiško knjigo,

- drvarnice, služijo lastnikom stanovanj v drugi stavbi (A.) in so zato objekt zunanje ureditve oziroma pomožni objekt, h kateremu se ne ugotavlja pripadajoče zemljišče,

- predlagatelja ne zahtevata etažiranja stanovanjske stavbe in v zvezi s tem tudi pripadajočih drvarnic, kot pomožnega objekta zunanje ureditve.

9Tožnika tudi ne grajata ugotovitve sodišča prve stopnje, da že iz opisa, ki sta ga sama podala v predlogu in predložene stanovanjske pogodbe izhaja, da gre za objekt zunanje ureditve po drugem odstavku 23. člena ZVEtL-1. Objekti, ki služijo glavnemu objektu, so pomožni objekti in se praviloma postavljajo na funkcionalnem zemljišču stavbe, kateremu služijo. Pomožni zunanji objekti so lahko skupni del glavne stavbe ali imajo položaj individualnih pomožnih prostorov posameznih stanovanj v glavni stavbi po drugem odstavku 105. člena SPZ in tretji odstavek 4. člena SZ-1. Le izjemoma so take stavbe lahko samostojne (npr. garažne hiše) in tedaj je moč etažirati takšno stavbo in zahtevati samostojno pripadajoče funkcionalno zemljišče k tej stavbi.

10Sodna praksa je že zavzela stališče, da ko gre za objekt pomožne narave, ki služi zgolj redni rabi stavbe predlagatelja, ne more priti do dejanske pridobitve pripadajočega zemljišča na posameznem pomožnem delu¹.

11Tako se izkaže, da je bil predlog predlagatelja v skladu z določbami ZNP (21. člen ZNP v zvezi s 37. členom ZNP in 2. členom ZPP) in ima vse kar je treba za obravnavo. Materialno procesno vodstvo se nanaša na notranjo ali vsebinsko stran procesnih dejanj, zlasti na zbiranje procesnega gradiva.² Kadar stranka navede vsa odločilna dejstva in ponudi vse dokaze, ki se nanašajo na njene navedbe, ni potrebna nobena aktivnost sodišča.³ Materialnoprocesno vodstvo se nanaša na dejanske navedbe, na področje stvarnih predlogov, dokazni postopek in pravna vprašanja. Vendar materialnoprocesno vodstvo ne pomeni, da bi se moral sodnik poistovetiti s stranko in zapolniti vrzeli v dejanskih navedbah in v predlogu ali tožbi. Sodnikova nepristranskost bi lahko bila dvomljiva tudi v primeru, ko bi stranko vzpodbudil, da spremeni tožbeni temelj ali, da uveljavlja nove ugovore.⁴ Podani predlog predlagateljev torej ima vse, kar predlog mora obsegati in zato predloga ni mogoče vrniti v popravo (108. člen ZPP). Naloga sodišča tudi ni, da bi stranko vzpodbudila, da postavi novi predlog oziroma kot zahteva sedaj v pritožbi celo dva podredna predloga. Iz pritožbe tudi izhaja, da predlagatelja oziroma drugi lastniki stanovanj še niso predlagali etažiranja stanovanjske stavbe in tudi ne določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1. Zato predlog, s katerim zahtevata določitev le pripadajočega zemljišča za pomožni objekt zunanje ureditve, ne more biti utemeljen. Pritožnika v pritožbi in nato v prepozni vlogi, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati (člen 337 ZPP) podajata vrsto navedb o tem, da je skupaj s stanovanjem bila prodana drvarnica oziroma vse skupaj s pripadajočim zemljiščem, kar je bilo to takrat del parcele 000/4 (funkcionalno zemljišče in dostavna pot k stavbi A.), in na delu parcele 000/4, sedaj 000/10. Vendar se vse te navedbe nanašajo na trditve v zvezi z lastnino na stanovanju oziroma pripadajočem pomožnem delu. Ker se pa predlog jasno nanaša le na zatrjevanje funkcionalnega zemljišča k zunanjem pomožnem delu stavbe, pa te navedbe ne morejo biti pravno odločilne.

12Sodišče prve stopnje je zavrnilo razpravljanje o dogajanjih v stečajnem postopku in se je odločilo, da bo zavrnilo predlog le na podlagi ZVEtL-1. Zato tudi pritožbeno sodišče ne more odgovarjati na tiste navedbe udeleženca oziroma stečajnega upravitelja, ki se nanašajo na stečajni postopek in prodajo tega zemljišča v stečaju. Če bi sodišče prve stopnje moralo odločati o predlogu, ko bi šlo za etažiranje stanovanjske stavbe in objekta, ki služi glavnemu objektu in je pomožen, tedaj bi moralo tudi odgovarjati na konkurenco pravic udeleženca in predlagatelja v stečajnem postopku. Tako pa na te ugovore ni treba odgovarjati.

13Tako se izkaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih relativnih bistvenih kršitev določb ZPP iz prvega odstavka 339. člena (108. člen in tudi ne 285. člen) in tudi ni kršilo pravico predlagatelja do zasebne lastnine, kar je 33. člen Ustave. Predlagatelja z zavrnitvijo predloga nista izgubila zmožnosti uveljavljanja svojih pravic v drugem postopku. Tako tudi ni pomembno, ali zatrjevane drvarnice stojijo samo na parceli 000/10, ali tudi na drugih parcelah, in kdo je lastnik teh drvarnic.

14Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, pravilno odločilo, pri tem pa ni kršilo določb postopka, na katere opozarja pritožba in tudi ne tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Izrek o stroških temelji na določbi 154. in 165. člena ZPP in 40. člena ZNP.

¹ Primerjaj razloge VSL I Cp 396/2019 in II Cp 1675/2018.
² N. Betetto, Pravdni postopek s komentarjem, druga knjiga, stran 583.
³ Ibidem, stran 584.
⁴ Ibidem, stran 587.