VSK Sklep CDn 226/2019

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Radovljici, odredbe in predloga z dne 25. 5. 2017 za določitev pripadajočega zemljišča istega sodišča v zadevi N xx/yy pri uvodoma navedenih nepremičninah dovolila zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča.

2Nasprotna udeleženca T.R. in O.B. (zemljiškoknjižna lastnika parcele 2 1/6 in parcele 2 1/11) sta zoper sklep o vpisu vložila vsak svoj ugovor. Oba sta ugovarjala z navedbo, da nista udeleženca nepravdnega postopka N xx/yy in da to ne izhaja niti iz predloga, ki je bil podlaga za dovolitev vpisa. Navajala sta še, da je parcela 2 1/6 poslovna stavba, parcela 2 1/11 pa cesta in kot javno dobro zaznamovana v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižna sodnica je njunima ugovoroma ugodila in odločitev o vpisu spremenila tako, da vpisa pri parceli 2 1/6 in parcele 2 1/11 ni dovolila. Odločitev temelji na ugotovitvi, da predlog z dne 25. 5. 2017 ni vložen proti T.R. in O.B., ki sta po podatkih zemljiške knjige imetnika lastninske pravice na navedenih nepremičninah in zato v tem obsegu niso izpolnjeni zakonski pogoji za dovolitev vpisa. Oprlo se je na prvi odstavek 79. člena in 150. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).

3Zoper ta sklep se po svojem pooblaščencu pritožujejo predlagatelji iz navedenega nepravdnega postopka. Menijo, da je sodišče napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Navajajo, da so v nepravdnem postopku v svoji dopolnitvi predloga z dne 25. 5. 2017 predlog za določitev pripadajočega zemljišča razširili na dodatne nepremičnine, med drugim tudi na parcelo 2 1/6 in parcelo 2 1/11. Skladno z 48. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) so udeleženci postopka tudi zemljiškoknjižni lastniki zemljišča, glede na to določbo ter 5. in 9. člen ZVEtL-1 pa mora sodišče po uradni dolžnosti v postopek pozvati vse osebe, ki imajo na podlagi zakona položaj udeležencev. Nenazadnje se te osebe lahko v postopek prijavijo tudi same. Okrajno sodišče v Radovljici bo po pravnomočnosti postopka za vzpostavitev etažne lastnine, ki teče v zadevi N aa/bb, obravnavalo še predlog za določitev pripadajočega zemljišča v postopku N xx/yy, skladno s citiranimi določbami pa bo moralo v postopek povabiti vse zemljiškoknjižne lastnike nepremičnin, ki so predmet določitve, torej tudi O.B. in T.R.. Za odločitev v zemljiškoknjižnem postopku ni bistveno, ali so bili nasprotni udeleženci formalno opredeljeni v predlogu, bistveno je, da se predlog nanaša na parceli 1/6 in 1/11, obe k.o. B. in da se bo posledično odločba sodišča v primeru utemeljenega predloga nanašala tudi na ti dve nepremičnini. Odločitev je nelogična že zato, ker je bil vpis dovoljen pri vseh ostalih nepremičninah iz predloga, razloga za to pa sodišče ni pojasnilo. Sodišče je zmotno uporabilo določbe ZVEtL-1 in 9. ter 150. člen ZZK-1 ter povozilo načelo zaupanja v zemljiško knjigo in načelo pravne varnosti. Če bosta T.R. in O.B. nepremičnine prodala, iz zemljiške knjige pa ne bo razvidno, da teče postopek glede njunih parcel, bodo novi lastniki in etažni lastniki stavbe št. 5 ostali nezavarovani. Posledično je odločitev, da se vpis ne dovoli zgolj zato, ker lastnika (še) nista kot nasprotna udeleženca označena v predlogu, napačen. ZZK-1 nikjer ne določa, da se vpis lahko dovoli zgolj proti osebam, ki so kot nasprotni udeleženci označeni v predlogu za določitev pripadajočega zemljišča. V 150. členu določa, da se vpis dovoli proti osebam, proti katerim odločba učinkuje. ZVEtL-1 pomanjkljivosti predloga rešuje z določbami 5., 9. in 48. člena, na podlagi katerih so v postopek povabljeni vsi lastniki nepremičnin, ki so predmet postopka, ne glede na označbo le-teh v predlogu. Zemljiškoknjižno sodišče mora ne glede na načelo stroge formalnosti postopka presoditi, katere nepremičnine so predmet postopka in na katerih se glede na izid postopka lahko spremeni osnovni pravni položaj. Sploh, ker zaznamba neposredno lastnika ne omejuje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Gre za postopek, začet po uradni dolžnosti, na podlagi predloga sodišča za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1. Ta zakon v 11. členu predvideva, da nepravdno sodišče po prejemu predloga nemudoma obvesti zemljiškoknjižno sodišče o začetem postopku, to pa po uradni dolžnosti, ob smiselni uporabi določb ZZK-1 o zaznambi spora (79. člen in naslednji) odloči o vpisu zaznambe začetka postopka v zemljiško knjigo. Zaznamba začetka takega sodnega postopka pa glede na določbe ZZK-1 pomeni zaznambo pravnega dejstva, ki glede na četrti in šesti odstavek 13.a člena ZZK-1 omejuje osnovni pravni položaj nepremičnine (vknjiženo lastninsko pravico) ter se vpisuje pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine (in ne neposredno pri nepremičnini).

6Materialnopravne predpostavke za dovolitev vpisov, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti, določa 148. člen ZZK-1 v 2. do 5. točki prvega odstavka. To so: - obstoj listine, na podlagi katere se zahteva vpis, ki po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih določa ZZK-1 za listine, ki so podlaga za vpis; - da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen; - da po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis; - da so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon. Pri zaznambi mora listina, ki je podlaga za odločanje o vpisu po uradni dolžnosti, dokazovati nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa in ustrezati drugim z zakonom določenim pogojem (drugi odstavek 29. člena ZZK-1). Glede na relevantne določbe ZVEtL-1 in ob 79. člen ZZK-1 (ki ga je treba smiselno uporabiti) to pomeni, da mora biti iz predloga za določitev pripadajočega zemljišča jasno razvidno, da je s strani predlagatelja uperjen (med drugim) zoper imetnika vknjižene lastninske pravice na zemljišču - nepremičnini, ki se zatrjuje kot pripadajoče zemljišče (glej 47. in 48. člen ZVEtL-1). Okoliščino, da predlagatelji v obravnavanem predlogu poleg ostalih nasprotnih udeležencev (ki jih sicer predlog vsebuje) niso navedli (ali vsaj omenili) zemljiškoknjižnih lastnikov T.R. in O.B., potrjuje vsebina predloga in niti ni sporna. Iz konteksta razlogov sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi spregledalo, da so predlagatelji v vlogi z dne 25. 5. 2017 predlagali, da se kot pripadajoče zemljišče poleg ostalih nepremičnin določita tudi parcela 2 1/6 in parcela 2 1/11, temveč je implicité zavzelo stališče, da to ne zadošča. Pritožbeno sodišče se s tako presojo strinja. To je tudi v duhu strogega načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka.

7Držijo navedbe pritožnikov, da ZVEtL-1 predvideva pooblastila nepravdnega sodišča, da tudi samo, po uradni dolžnosti poskrbi za udeležbo zainteresiranih oseb v postopku, vendar se po oceni pritožbenega sodišča na to boniteto pri presoji konkretne listine neutemeljeno sklicujejo. Z vidika materialno pravnih pogojev za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa zaznambe ni odločilna. Dejstvo je, da je zemljiškoknjižni lastnik zemljišča glede na prvi odstavek 48. člena ZVEtL-1 obvezni, formalni udeleženec postopka in bi ga predlagatelj lahko jasno navedel in moral navesti že v predlogu,¹ če pa tega ni (pravilno) storil, pomanjkljivosti listine, ki je podlaga za vpis, ne more odpraviti s sklicevanjem na dolžnost nepravdnega sodišča iz prvega odstavka 5. člena ZVEtL-1. Pritožbeno sodišče pripominja, da je zgrešeno tudi pritožbeno sklicevanje na 9. člen ZVEtL-1, ki se nanaša na splošno obveščanje v postopku ter na pooblastila sodišča pri odločanju o udeležbi v drugem odstavku 48. člena istega zakona, ki se ne nanašajo na situacijo, kakršna je konkretna. Dejstvo je, da zemljiškoknjižnemu sodišču v tem postopku ni bil predložen predlog z ustrezno vsebino, kolikor gre za osnovni pravni položaj, ki ga zajema zavrnilni del sklepa (niti drug sklep sodišča, ki bi izkazoval, da postopek teče (med drugim) zoper T.R. in O.B.).

8Glede na navedeno je pritožbeno stališče, da so izpolnjeni zakonski pogoji za vpis zaznambe pri vseh v uvodu navedenih nepremičninah, neutemeljeno, posledično pa tudi očitki o kršitvah sodišča prve stopnje. Sodišče preizkuša pravilnost odločitve o (ne)dovolitvi vpisa v mejah, ki jih udeleženci postopka začrtajo s svojim pravnim sredstvom. Glede na to, da je bil ugovor vložen le glede dovolitve vpisa pri osnovnih pravnih položajih vlagateljev ugovora, sodišču v ugovornem postopku ni bilo treba pojasnjevati, zakaj je bil vpis v preostalem dovoljen oziroma zakaj preostale odločitve ni spreminjalo.

9Zato in ker tudi sicer ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

¹ Z udeležbo oseb iz prvega odstavka 48. člena ZVEtL-1 je tudi po mnenju zakonodajalca izpolnjena minimalna procesna zahteva za izvedbo postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča (glej Predlog ZVEtL-1, redni postopek, EPA 1926-VIII).