VSL Sklep IV Cp 977/2020

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je 20. 3. 2020 izdalo začasno odredbo, s katero je začasno določilo stike nasprotnega udeleženca z mld. sinom A. in preživnino v višini 200,00 EUR mesečno z zapadlostjo vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, kot izvršilno sredstvo pa določilo rubež mesečnih prejemkov nasprotnega udeleženca in rubež razpoložljivega dobroimetja na računih nasprotnega udeleženca. Odločilo je še, da morebitni ugovor in pritožba zoper sklep ne zadržita izvršitve, da začasna odredba velja do pravnomočnosti odločbe, s katero bo sodišče odločilo o dodelitvi otroka, določitvi preživnine in stikov oziroma do drugačne odločitve sodišča, odločitev o stroških v zvezi z začasnimi odredbami pa pridržalo za končno odločbo. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru, ki ga je zoper del začasne odredbe, s katero mu je bilo naloženo začasno plačevanje preživnine, vložil nasprotni udeleženec in spremenilo točko V sklepa z dne 20. 3. 2020 tako, da je določilo datum zapadlosti mesečne preživnine na 18. dan v mesecu (točka I izreka), v ostalem pa je ugovor kot neutemeljen zavrnilo (točka II izreka). Odločitev o stroških ugovornega postopka je pridržalo do končne odločbe.

2Zoper zavrnilni del sklepa o ugovoru zoper začasno odredbo se pritožuje nasprotni udeleženec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je popolnoma zgrešena ugotovitev sodišča prve stopnje, da je (bil) mld. A. ogrožen, ker zanj od 29. 7. 2019 do 19. 2. 2020 ni plačeval preživnine. Dejstvo, da preživnine ni plačeval, ne kaže na to, da nikoli ni imel namena prostovoljno plačevati preživnine, temveč ravno nasprotno; s plačevanjem preživnine je začel takoj, ko ga je predlagateljica opozorila na to dolžnost. Poleg tega na ogroženost otroka ne vpliva zgolj in samo neplačevanje preživnine. Regulacijska začasna odredba je izjemen ukrep, ki ga je mogoče sprejeti le v posebej utemeljenih in nujnih primerih, ko so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izrek začasne odredbe. Tega sodišče prve stopnje pri izpodbijani odločitvi ni upoštevalo, niti ni upoštevalo dejstva, da predlagateljica predloga za začasno odredbo za določitev začasne preživnine ni utemeljevala z relevantnimi trditvami o ogroženosti otroka. Gola navedba, da od nasprotnega udeleženca ne prejema nobene preživnine za njunega otroka, še ne zadošča za ugotovitev, da je nujno preživljanje otroka ogroženo. Izdaja začasne odredbe ne bi bila utemeljena niti v primeru, če še vedno ne bi nič plačeval za otroka. Napačen je tudi sklep prvostopenjskega sodišča, da je predlagateljičino odplačevanje kredita za nakup družinskega stanovanja dejstvo, ki lahko vpliva na določitev začasne preživnine. Odplačevanje kredita za stanovanje, v katerem otrok in predlagateljica ne živita, ne more biti relevantno, saj se zaradi kredita le zmanjšuje kvaliteta otrokovega življenja, za izdajo začasne odredbe pa se zahteva ogroženost otroka. Glede na to, da mesečni prihodek predlagateljice znese več kot 1.500 EUR, ji tudi po plačilu mesečnega obroka kredita ostane cca. 1.100 EUR, po plačilu vseh eskistenčnih potreb A. pa več kot 770 EUR. Ker predlagateljica z otrokom živi pri njenih starših in ne plačuje najemnine, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zaključek, da bo A., če on do pravnomočne odločitve o višini preživnine ne bo nič prispeval, tako ogrožen, da je potreben poseg z izdajo začasne odredbe. Kritizira tudi višino začasno določene preživnine. Za prehrano A. doma in v šoli zadostuje 140 EUR mesečno, saj predlagateljica ni izkazala, da posega po dražjih prehrambenih izdelkih. Tudi ni nobenega razumnega razloga, da bi moral on pokriti več kot polovico potreb otroka, saj je predlagateljica kriva, da z otrokom nimata stikov, predvsem pa predlagateljica zasluži več kot on.

3Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča in predlaga višjemu sodišču naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je že v predlogu za izdajo začasne odredbe za določitev začasne preživnine navedla razloge, zakaj je v konkretnem primeru izdaja začasne odredbe nujna, navedene okoliščine je sodišče ovrednotilo in so neutemeljene pritožbene navedbe, da predloga za izdajo začasne odredbe ni utemeljevala z relevantnimi trditvami o ogroženosti otroka. Stališče pritožbe, da je nepomembno, kdaj je pritožnik začel plačevati preživnino, je zmotno. Nasprotni udeleženec očitno noče razumeti, da je plačevanje preživnine njegova zakonska dolžnost. Edini vir za preživljanje A. in nje je njen dohodek, zato je najmanj zelo verjetno, da bo zaradi opustitve nasprotnega udeleženca A. nastala (tudi) škoda na vedenjskem, čustvenem in učnem področju, ne samo škoda na njegovem premoženju. Med nujne eksistenčne potrebe spadajo tudi potrebe, ki niso namenjene zgolj golemu preživetju otroka, je pa njihova zadovoljitev prav tako nujna, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do socialne izključenosti A. iz družbe vrstnikov in sošolcev, kar bi negativno vplivalo na njegovo psiho in bi, glede na okoliščine, ko je A. že tako v čustveni stiski zaradi razmer, v katerih se je znašel, to stisko še poglobilo ter posledično privedlo do vedenjskih težav, lahko pa bi bil ogrožen tudi njegov učni uspeh. Z denarjem, ki ga nameni za zadovoljevanje A. potreb, je mogoče zadovoljiti manj potreb otroka, kot bi se jih lahko ob ustreznem prispevku očeta. Pokrile bi se lahko ne samo potrebe, nujne za golo eksistenco, pač pa tudi tiste, ki povečujejo kvaliteto življenja. Pravilno je sodišče upoštevalo tudi, da plačuje kredit za stanovanje, saj se razpoložljivi dohodek zmanjša in je takšen, da brez prispevka nasprotnega udeleženca ne more pokriti A. nujnih potreb. Dodaja še, da njena plača skozi leto variira in v poletnih mesecih znaša okoli 1.300 EUR, potrebe A. pa so skozi vse leto enake. Pritrjuje tudi sodišču prve stopnje, da nujne potrebe otroka znašajo približno 324 EUR mesečno.

4Pritožba ni utemeljena.

5Začasne odredbe, izdane v sporih iz razmerij med starši in otroki, so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen Družinskega zakonika - DZ). Izdajo se pod pogoji, ki jih določa DZ, po v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predpisanem postopku (100. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Postopek za izdajo začasne odredbe je hiter in sumaren, odloča se na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. V postopku za izdajo začasne odredbe in ugovornem postopku zato sodišče izvede le toliko dokazov, da se s stopnjo verjetnosti ugotovi za sprejem odločitve o začasni ureditvi relevantna dejstva. To je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi storilo in odločitev tudi zadostno obrazložilo.

6Začasno odredbo o preživljanju otroka izrecno predvideva DZ v šesti alineji prvega odstavka 162. člena. Tako kot ostale začasne odredbe v družinskih zadevah, se tudi začasna odredba o preživljanju otroka izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Skladno z drugim odstavkom 157. člena DZ je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Navedena škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ). Otrokova ogroženost in obstoj škode oziroma njen verjeten nastanek sta pravna standarda, ki ju je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Ogroženost otroka je vezana na vprašanje, kaj predstavlja otrokova korist.¹

7Stališče nasprotnega udeleženca, da bi bila izdaja predlagane začasne odredbe možna le, če predlagateljica ne bi mogla sama zagotoviti najosnovnejših otrokovih potreb, je materialnopravno zmotno. Oba starša morata preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnosti zagotavljata življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj (prvi odstavek 183. člena DZ). Starš, ki otroka ne preživlja v svojem gospodinjstvu, mora k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku (peti odstavek 183. člena DZ). Pri odločitvah glede preživnine za otroka so glavno vodilo sodišča koristi otroka; preživnina mora biti primerna za zagotavljanje njegovega telesnega in duševnega razvoja in mora zajemati zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (190. člen DZ).

8V času veljavnosti Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki ni vseboval določb o začasnih odredbah in so se te izdajale na podlagi 411. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), se je res izoblikovala sodna praksa, na katero se sklicuje pritožnik, da je z začasno odredbo treba zagotoviti le najnujnejše preživljanje otroka. Novejša teorija tako prakso kritizira.² Tudi pritožbeno sodišče je prepričano, da je za uspešen telesni in duševni razvoj otroka koristno, da se vse njegove potrebe, ne le gole eksistenčne, pač pa tudi npr. šport, razvedrilo, počitnice, ipd. zagotavljajo kontinuirano. Zato pritrjuje stališču predlagateljice, da je A. v situaciji, ko sta se odselila in mu sama ne more več zagotavljati takega standarda, kot bi ga imel, če bi še živeli skupaj z nasprotnim udeležencem, če ta za otroka kljub rednim prihodkom nič ne prispeva, ogrožen.

9Nesporno je, da nasprotni udeleženec za preživljanje A. vse od dne, ko se je predlagateljica z otrokom odselila, to je 29. 7. 2019, pa do 19. 2. 2020, to je več kot pol leta, ni prispeval nič. Navedbe o ogroženosti otroka, ker nasprotni udeleženec zanj nič ne plačuje, predlagateljica pa sama ne zmore pokriti vseh finančnih potreb otroka, ter da bo to brez izdaje začasne odredbe trajalo še dolgo časa, vsebuje že predlog za izdajo začasne odredbe o preživljanju A. pod točko 2 (list. št. 55 spisa). Še dodatno je svoja stališča predlagateljica utemeljila v pripravljalni vlogi z dne 17. 2. 2020, v kateri je odgovorila na odgovor nasprotnega udeleženca na njen predlog za izdajo začasne odredbe o preživljanju A. (list. št. 72 in 73 spisa). Navedb predlagateljice, da si mora že zato, da lahko otroku ves čas zagotavlja najnujnejše potrebe, izposojati denar, nasprotni udeleženec zgolj s sklicevanjem na višino njenih dohodkov, ni izpodbil. Tudi s poudarjanjem, da je pričel plačevati preživnino takoj, ko ga je predlagateljica opozorila na to dolžnost, izpodbijane odločitve ne omaje. Podatki v spisu izkazujejo, da to niti ni res, saj s plačevanjem preživnine ni pričel, ko je prejel predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine in stikov, niti ne takoj, ko je prejel predlog za izdajo začasne odredbe glede plačevanja preživnine. Še potem, ko je predlagateljica podala predlog za izdajo začasne odredbe za plačevanje preživnine, je navajal, da predlagateljica nujno preživljanje otroka zmore sama, saj ima višje dohodke od njega. Tudi ni izkazano, da preživnino za otroka še vedno (redno) plačuje. Tako ravnanje nasprotnega udeleženca nakazuje, da se ne zaveda svojih dolžnosti in ne zasleduje koristi svojega otroka, pač pa njegovo preživljanje podreja svojim koristim in konfliktnim odnosom s predlagateljico.

10Glede na navedene okoliščine konkretnega primera je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je ogroženost A. v tem, da mati lahko zadovoljuje manj njegovih potreb, kot bi jih lahko ob ustreznem finančnem prispevku očeta. Iz gradiva v spisu je mogoče povzeti, da je financiranje A. potreb, ko ni preživninskega prispevka očeta, precej okrnjeno. Obe stranki namreč govorita le o zadovoljevanju njegovih nujnih, eksistenčnih potreb. Ni v korist odraščajočega otroka, če se kljub zmožnostim obeh staršev, da financirata zadovoljevanje vseh njegovih potreb, zaradi konflikta med staršema več mesecev financira le eksistenčne potrebe otroka. Verjetno je, da bo v takem primeru otrokov psihofizični razvoj ogrožen. Pritrditi je zato treba v točki 3 tega sklepa povzetim navedbam predlagateljice v odgovoru na pritožbo o izkazani ogroženosti otroka. Temelj za izdajo začasne odredbe, katere namen je zagotoviti kontinuiran finančni prispevek nasprotnega udeleženca k preživljanju A., je izkazan.

11Odločanje o višini preživnine niti v rednem postopku ni in ne more biti eksakten matematični preračun, še toliko manj je to lahko v postopku za izdajo začasne odredbe, ko zadošča dokazni standard verjetnosti. Ko odloča o začasni preživnini, sodišče upoštevajoč navedbe strank in predložene dokaze ter splošno znana dejstva ugotovi približno koliko znašajo potrebe otroka in kakšne so preživninske zmožnosti staršev. Tudi temu je sodišče prve stopnje zadostilo.

12Iz neizpodbitih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da ima predlagateljica približno 1.500 EUR mesečnih dohodkov, vendar pa ji za preživljanje A. in sebe ostane ob dejstvu, da plačuje mesečno 423 EUR kredita za stanovanje (v katerem je po razpadu izvenzakonske skupnosti ostal nasprotni udeleženec) ter tudi režijske stroške za to stanovanje, ostane okoli 1.000 EUR. Ni pomembno ali predlagateljica in sin v stanovanju prebivata, pač pa s koliko finančnimi sredstvi razpolagata starša. Nasprotni udeleženec ima nekaj manj kot 1.100 EUR rednih mesečnih prihodkov in plačuje bistveno nižji obrok kredita za stanovanje. Torej mu ne ostane bistveno manj sredstev kot predlagateljici in so njune trenutne finančne zmožnosti za preživljanje otroka povsem primerljive.

13Sodišče prve stopnje je na podlagi gradiva v spisu ugotovilo, da je za zadovoljevanje najnujnejših življenjskih potreb A. potrebno 324 EUR mesečno. Te ugotovitve pritožba ni uspela izpodbiti. Ob upoštevanju splošno znanih dejstev o cenah živil, dokazno podprtih trditev predlagateljice in le pavšalnih ugovorih nasprotnega udeleženca, je verjetneje, da znašajo stroški za prehrano A. v šoli in doma, vključno s stroški čistil in gospodinjskih pripomočkov, 156,00 EUR, kot da znašajo 140 EUR. Ostalih priznanih stroškov za preživljanje A. pritožba ne graja obrazloženo. Glede na to višje sodišče meni, da je verjetno izkazano, da znašajo mesečni stroški samo za preživetje A. 324 EUR.

14Tudi skrb za otroka se upošteva pri določanju višine preživnine, pri čemer razlog za neizvajanje stikov, ni pomemben. Dejstvo, da od 29. 7. 2019 nasprotni udeleženec za otroka ni skrbel, z njim niti stikov ni imel, je nesporno. Glede na navedeno in ker (tudi) začasno preživljanje ne obsega le najnujnejših življenjskih potreb otroka, je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je začasna preživnina 200 EUR mesečno primerna.

15V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi po obrazloženem niso podani, odločitev je materialnopravno pravilna, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP³, ni. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16Ker so stroški, ki so nastali v zvezi z izpodbijano začasno odredbo, del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), je tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo.

¹ M. Čujevič v komentarju k 162. členu v: Komentar Družinskega zakonika, izdal Uradni list RS v Ljubljani leta 2019, stran 528.
² N. Pogorelčnik Vogrinc v komentarju k 161. členu v predhodno navedenem komentarju, stran 511 do 513.
³ ZPP se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom ZNP-1.