VSL Sodba I Cp 1512/2019

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški v pritožbenem postopku so nadaljnji pravdni stroški.

1Tožeče stranke so oškodovanka mld. A. B., njen oče B. B. in mati A. A. V tožbi zatrjujejo, da je mld. A. B. ob porodu utrpela hude poškodbe možganov in ima sedaj hude posledice in je invalid. Starša pa vtožujeta duševne bolečine zaradi invalidnosti otroka in materialno škodo. Tožeče stranke zatrjujejo, da je bil porod napačno voden, da so bile opustitve, ki so pripeljale do hudega pomanjkanja kisika med porodom, kar bi se dalo preprečiti s carskim rezom in da so za to obstajali znaki. Vtožuje tudi opustitev določenih preiskav, pH-metrije in opustitev pojasnilne dolžnosti. Toženi stranki pa sta zatrjevali, da je bolnišnično osebje ravnalo v skladu s profesionalno skrbnostjo, da ni opustilo pojasnilne dolžnosti in da ni bilo znakov za carski rez in se pri tem sklicujeta na strokovni nadzor same porodnišnice in ekspertni nadzor Komisije odbora za strokovno medicinska vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije. Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo, da je tožbeni zahtevek treh tožnikov za škodo, ki je nastala v zvezi s škodnim dogodkom 3. 4. 2013, ko se je mld. A. B. rodila, po temelju utemeljen. Odločilo je, da si odločitev o stroških pridrži za končno sodbo.

2Proti tej sodbi vlagata pritožbo toženi stranki. Drugotožena stranka uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Dejansko stanje je napačno ugotovljeno, saj v konkretnem primeru ni šlo za fetalni distres, ker se je CTG zapis po 15. uri popravil, brahikardija pa tudi ni trajala pet minut ali dlje. To se je ugotovilo ob 15.05 uri, ob 15.20 uri pa se nadaljuje stimulacije popadkov z zdravilom. Ob 15.55 uri se je porodničarka odločila, da je treba porod dokončati in ker se je naslednjih 20 minut izkazalo, da je aktivno potiskanje porodnice neučinkovito, ga je dokončala z vakuumskim porodom. Hujša variabilna deceleracija je potekala med 15.53 in 16.20 uro, ko carski rez ni bil več mogoč. Ni bilo tudi časa za pH-metrijo, saj se ni smelo čakati. Ravnanje osebe je bilo v skladu s pravili stroke in ni protipravnosti. PH-metrija je metoda, ki vzame nekaj časa in ni brez tveganja. Sicer pa se opravi šele takrat, kadar CTG zapis kaže na fetalni distres in se ne moremo odločiti, ali bi porod nadaljevali ali bi ga zaključili s carskim rezom. CTG zapis pa je bil ob 15.00 uri sporen. Zato pH-metrija ni bila indicirana. Toženi stranki sta dokazali, da so delavci prvotožene stranke ravnali tako kot je treba. Sodišče je zato napačno ocenilo dokaze. Sporen je pristop izvedenke K. K., ko je izhajala iz izida poroda. Njena strokovna ocena nasprotuje strokovni oceni Komisije zdravniške zbornice in je v nasprotju z izpovedbo strokovne priče C. C. Ta je drugače ocenjevala CTG zapis, da je bila variabilnost ohranjena in da ni kazalo na kakšno acidozo. Le-to po mnenju C. C. v celotnem obdobju ni indikacije, da bi bilo treba opraviti pH-metrijo. Zato se je porodničarka utemeljeno zanašala na CTG zapis. Sama izvedenka pa je na zaslišanju 19. 2. 2019 potrdila, da se je ob 15.30 pokazalo, da je bil srček otroka zelo dobro prekrvavljen, ker je bil CTG variabilen. S tem je zanikala svoje pisno mnenje. Sodišče pa tega ni obrazložilo in ni odpravilo nasprotja z zaslišanjem. Izvedenka še na drugih mestih prihaja v nasprotje sama s seboj in dokazi v spisu. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Izvedenka bi morala izhajati iz strokovnosti dela delavcev prvotožene stranke pri vodenju poroda kot celote in upoštevati dejstva in dokaze iz časa nosečnosti in v poteku poroda. Porodnica ni imela povišane temperature ob sprejemu v porodno sobo in izvid je bil 14 dni pred porodom negativen. Zato je pravilna ocena, da porodnica ni imela okužbe. Temperatura je narasla po prejetju analgezije. Porod je potekal hitro, CTG zapis je bil tipičen. Pogosto se med porodom pojavi zelena plodovnica, ki ni bila indikator za pH-metrijo ali carski rez. Tožena stranka je pravilno presojala vsako okoliščino v sklopu celotnega predporodnega in porodnega dogajanja. Izvedenka je izhajala iz hipoteze, da je okvara nastala zaradi manjka kisika med porodom. To kaže na njeno pristranskost, saj take hipoteze sodišče ni postavilo, pač pa je izvedenka povzela iz trditev tožeče stranke. Tudi sama izvedenka je izpovedala, da tako slab izid poroda ni bil skladen s predhodnim potekom in okoliščinami. Za tako stanje so morali biti še drugi razlogi. Neuspešna reanimacija je velik indikator, da gre za neko okužbo ali prirojeno napako. V takem primeru bi bila radiološka slika možganov enaka. Vse to bi moral v sodelovanju z izvedenko pojasniti izvedenec neonatolog, ki pa ni bil imenovan in je zato podana absolutna bistvena kršitev določb postopka in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Izvedenka prihaja sama s seboj v nasprotje tudi, ko najprej ugotovi, da je CTG zapis bil sumljiv, drugič patološki. Tudi za pH-metrijo ugotovi, da se počasi opušča, čeprav vztraja, da bi jo morali narediti. Opozarja na zaslišanje 19. 2. 2019. Za UKC Maribor je povedala, da je znan po tem, da dela pogosto pH-metrije, L. pa ne. Očitno so v strokovni praksi razlike in zato je napačno izhajala iz ravnanja dobrega porodničarja, ker je napačno uporabljeno materialno pravo. Izvedenka se je oprla na mnenje A. B. lečeče pediatrinje, doc. G. G., ki je lahko pristranska zaradi zdravljenja. Izvedenka pa je pri njej iskala dokumentacijo, se z njo posvetovala pri izdelavi mnenja in to vpliva na mnenje izvedenke glede strokovnosti, glede potrebe za izvedbo pH-metrije in glede vzrokov za hipoksijo. Glede na mnenje tričlanske komisije Zdravniške zbornice, izpovedbo doc. C. C., obstaja diametralno nasprotje glede strokovnosti ravnanja porodničarja. Pojavljajo se razlike v praksi obeh UKC bolnišnic, kar vse terja drugega izvedenca za ginekologijo in porodničarstvo. Sodišče pa je to zavrnilo. Kadar gre za razlike med mnenjem izvedenke in drugih strokovnih prič, to terja novega izvedenca. Ni podana vzročna zveza. Diagnoza obporodne hipoksije ne pove, zakaj je prišlo do tega. Izvedenec radiolog je le potrdil, da slike kažejo na hipoksične poškodbe možganov, kar pa nič ne pove o vzrokih in vzročni zvezi. Če bi bil plod predhodno zdrav, bi zaradi takega poroda ne mogle nastati take posledice. Sodišče ni postavilo drugega izvedenca porodničarstva, ni postavilo izvedenca neonatologa oz. pediatra, da bi ugotovil vzrok za zdravstveno stanje. Sodišče bi moralo vsaj procentualno ugotoviti delež, v katerem naj bi nestrovno ravnanje prvotožene stranke dodatno okvarilo zdravje prvo tožnice, ne pa vse pripisati toženi stranki po teoriji jajčne lupine. Iz izvedeniškega mnenja ni mogoče ugotoviti, v kateri fazi je prišlo do pomanjkanja kisika in zato je vsaj 80 % možganskih okvar izvor iz obdobja pred rojstvom. To je ugotovila tudi izvedenka. Zdrav otrok bi moral prenesti običajno acidozo ob takem porodu in znakih.

3Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške.

4Prvotožena stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Prvotožena stranka je podala pritožbo na 46. straneh. Zato pritožbeno sodišče povzema pritožbo po strukturi pritožbe, odgovarja pa v nadaljevanju te sodbe na vse navedbe, ki so odločilnega pomena in razloge, ki jih upošteva po uradni dolžnosti (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožba se prične s povzemanjem vmesne sodbe. Pritožba uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zlasti graja obrazložitev sodbe iz 29. točke, da je sodišče napačno povzelo izpovedbo priče E. E. in da je to v nasprotju z vsebino prepisa zvočnega posnetka z glavne obravnave 17. 5. 2018. Na 44. točki prepisa je priča izpovedala, da mekonijska plodovnica pomeni le, da se je otrok pokakal in torej ni znakov plodove stiske. Priča je izpovedala tudi o tem, ali bi morali porodnici že na začetku poroda aplicirati prostaglandin E2. Priča je izpovedala, da sta oba načina vodenja poroda pravilna in da se za enega izmed njiju. Sodišče napačno povzame pričanje tudi v zvezi s pojavom visoke temperature. Priča je na 49. strani prepisa povedala, da je bil porod voden pravilno. Sodišče pri odločitvi ni upoštevalo mnenja ekspertne nadzorne komisije, imenovane s strani Zdravniške zbornice. Ta je ugotovila, da je ravnanje osebja porodnišnice strokovno ustrezno in skrbno. Sodišče pa odloči tudi v nasprotju z zaključki internega nadzora. Izpovedbo izvedenke prim. mag. F. F., dr. med., pa povzame selektivno, napačno in ji pripiše drugačno vsebino. Sodba je v nasprotju z mnogimi izpovedbami prič in sodba tega ne pojasni, zakaj se na nekatere dele izpovedb ne opre. V naslednji točki pritožba obravnava izločitev dopolnitve izvedeniškega mnenja izvedenke mag. F. F. z dne 12. 11. 2018. Izvedenka je dvakrat pisno dopolnila mnenje in sicer 24. 10. in 12. 11. 2018, nato še ustno na naroku 19. 2. 2019. Sodišče ni upoštevalo dela pisne dopolnitve z dne 12. 11. 2018, v katerem je izvedenka s sodelovanjem pediatrinje G. G., ki je bila lečeča zdravnica A. B., naredila mnenje. S tem se je izvedenka seznanila z njenimi stališči o predmetni zadevi, kar je zelo verjetno imelo vpliv na njeno nadaljnje izvedeniško mnenje, vključno s pisno dopolnitvijo 12. 11. 2018. Ker je mnenje okuženo s sadežem prepovedanega drevesa, bi moralo sodišče za nadaljnjo podajo izvedeniškega mnenja določiti drugega izvedenca oz. postaviti vsaj še enega izvedenca iste stroke. Tako pa se opre na izvedeniško mnenje te izvedenke in s tem zagreši bistveno kršitev določb ZPP, ki vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe. Na to mnenje se je oprlo v zvezi s ključnimi dejstvi za odločitev v tej zadevi. Izvedenka bi morala odgovoriti le na vprašanja, za katera je bila postavljena. Tako pa je k sodelovanju pritegnila pediatrinjo doc. dr. G. G., ki je lečeča zdravnica tožnice. Ta ni bila določena za izvedenko in zato ne sme sodelovati. Dr. G. G. je pediatrinja in ni strokovnjakinja za ginekologijo in porodništvo. Bila je zaslišana kot priča in povedala, da je tožnico zdravila in zato ni mogla izvedenki pomagati nepristransko. To terja postavitev novega izvedenca ginekologije in porodništva. Izvedenka je tudi podala nasprotujojče zaključke glede prvotnega mnenja 22. 9. 2018 in sicer po sodelovanju in pridobitvi mnenja pediatrinje doc. dr. G. G., le-tega ponotranjila in to je vplivalo na njeno mnenje z dne 12. 11. 2018, ki je nasprotovalo mnenju z dne 22. 9. 2018. Izvedenka je najprej odgovorila, da ne more odgovoriti na vprašanje, kakšne poškodbe bi glede na razpoložljivo dokumentacijo tožnica utrpela, če bi bil carski rez, ker ne pozna patohistološke slike posteljice, eventualne genetske okvare, patohistološke slike možganskega tkiva in eventualno dokazan infekt. Po pritegnitvi doc. dr. G. G. pa je navedla, da bi bila okvara možganov manjša, če bi prvotoženka carski rez opravila ob 15.10 ali 15.30 uri. To dokazuje, da je ponotranjila njeno mnenje. Izločitev mnenja z dne 12. 11. 2018 pa ne reši problema nepristranskosti. Zato se mnenje po pridobitvi mnenja doc. G. G. ne bi smelo upoštevati kot dokazno gradivo in v celoti izločiti. Sodišče bi moralo na naroku 19. 2. 2019 terjati pojasnilo, kako je sodelovala s pediatrinjo. Tako izvedenka na glavni obravnavi 19. 2. 2019 različno izpoveduje in so njeni zaključki v nasprotju s predhodnim mnenjem. Izvedenka večkrat poudari, da ji je hudo, da ji je žal, da ne razpolaga z izvidi in da se strinja z doc. dr. G. G. Naslednja točka pritožbe je o zavrnitvi dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca. Pritožba ponavlja svoje predhodne navedbe o nasprotju in pomanjkljivosti ter zato nastanku dvoma o pravilnosti podanega mnenja izvedenke. Gre za kršitev iz tretjega odstavka 254. člena ZPP. Ponavlja, kje so nasprotja v izpovedbi izvedenke na zaslišanju 19. 2. 2019 z njenimi predhodnimi stališči, ki jih je že zavzela. Najprej izpove, da ni po doktrini, da bi bolnišnica opravila poizvedbo posteljice in popkovnice, nato pa drugače, ko je zaslišana na obravnavi 19. 2. 2019. V mnenju piše, da bi morali ob 15.00 uri zaradi opredelitve stanja ploda opraviti pH-metrijo, nato pa na naroku 19. 2. 2019 izpove, da je treba izvesti pH-metrijo ob patološkem CTG zapisu in da ta zapis je patološki od 15.30 ure dalje. Poleg tega je zapisala, da je bil pH 7,02 in da to kaže na acidozo otroka ob rojstvu. O vsem tem bi moral povedati novi izvedenec ginekologije in porodništva. Dr. C. C. pa je povedala, da pH-metrija ni praksa, ki bi jo delali a priori in se o tem odloča glede na vzorec plodovih srčnih utripov in glede na fazo poroda. Po njenem mnenju ni bilo razloga, da bi od 9.15 ure dalje morali opraviti pH-metrijo, ker je bila variabilnost CTG zapisa ohranjena. CTG zapis ob 15.30 uri je bil po njenem mnenju tipičen za drugo porodno dobo. Ob povišani temperaturi pa je porodnica dobila antibiotik. Drugače pa izvedenka ugotavlja, da je bila na dan poroda ob 9.08 uri zaznana zgodnja deceleracija, kar bi narekovalo večjo pozornost in da so bila pri vodenju poroda odstopanja od dobre zdravniške prakse porodničarja. Na koncu pa sklepa, da ne more trditi, da je bil porod skrbno voden zaradi opustitve nekaterih pregledov, pH-metrije, kar je v nasprotju z zunanjo ekspertno skupino, postavljeno s strani Zdravniške zbornice. Sodišče bi zato moralo postaviti novega izvedenca in je s tem kršilo tretji odstavek 254. člena ZPP. Zato je napačno v 10. točki zavrnjen dokazni predlog z novim izvedencem. Čeprav zdravniki Zdravniške zbornice niso bili sodni izvedenci, je treba upoštevati njihovo mnenje, ki se razlikuje od stališča sodne izvedenke. Treba je upoštevati svetovne smernice o možnih vzrokih cerebralne paralize in nujno kumulativno izpostavljenost vseh štirih glavnih kriterijev. Dr. C. C. je predstavila različne zaključke glede spornih dejstev in to je različno od navedb izvedenke. Postopanje med vodenjem poroda ni enoznačno in rutinsko in je odvisno od konkretnega primera. Sodišče pa ne obrazloži, zakaj ne postavi novega izvedenca in s tem je podana kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ni se opredelilo do nasprotja med mnenjem izvedenke in strokovno ekspertizo komisije Zdravniške zbornice, temveč zaključuje, da je dejansko stanje dovolj razčiščeno. Naslednja točka v pritožbi je zahteva po postavitvi dodatnega izvedenca s področja ginekologije in porodništva. Uveljavlja kršitev prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 245. členom ZPP. Tudi sodišče je na naroku 17. 5. 2018 izpostavilo, da 50 zdravnikov interpretira CTG na 60 načinov in zato ne zadostuje le en izvedenec. Smiselno bi bilo dati v branje CTG zapis več specialistom iz navedenega področja, pri čemer jim rezultat konkretnega rojstva ne bi smel biti poznan. Če pa zdravniki rezultat poznajo, CTG zapis berejo drugače. To je indic za obstoj realnega znanstvenega tveganja z napako. Vse to bi terjalo dodatnega izvedenca ginekologije in porodništva. Naslednja točka v pritožbi je grajanje o zavrnitvi predloga za postavitev sodnega izvedenca medicinske stroke s področja pediatrije. Sodišče bi moralo postaviti tega izvedenca in ker ni, je ponovno kršilo 243. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena. Ta bi moral pojasniti klinično sliko otroka, fiziologijo prehoda v zunanje življenje ter povezavo med etiologijo, klinično sliko in opravljenem radiološkem in laboratorijskimi preiskavami. A. B. je bila po rojstvu premeščena na kirurško kliniko (KOokit) zaradi intenzivne terapije. Tudi o tem bi morali podati mnenje izvedenci pediatri, ne le glede višine, ampak tudi o temelju. Otrokova glavica je bila majhnega obsega v primerjavi s porodno težo in to bi bilo lahko zaradi okužbe, genetskega vzroka ali presnovne bolezni. Ker sodišče ni postavilo izvedenca pediatra, je kršilo določbe postopka. Pri razlogu zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožba citira zakon in teorijo ter sodno prakso. Meni, da se sodišče ni opredelilo do izpovedb vseh prič in ni navedlo razlogov. Zato je podana kršitev iz 8. člena ZPP. O protipravnosti ravnanja pritožba graja sodbo od 25. do 35. točke obrazložitve. Sodišče je preveč teže podalo izpovedbi priče D. D. na naroku 17. 5. 2018 in prezre, da so izpovedbe te priče nasprotujoče. Priča je povedala, da je pri pripravi mnenja delala po navodilih strank, da bi se moral porod končati ob 10.40 uri. CTG zapis v predpravdnem mnenju interpretira drugače od ostalih prič, strokovnjaku in izvedenke, izmika se odgovoru na vprašanje in ne želi intepretirati CTG zapisa od 15.05 ure dalje. Zato gre za neverodostojno pričo. Sodišče pa sklepa, da je tudi na podlagi te priče moč sklepati, da CTG zapis o utripu ploda ni bil popolnoma normalen in bi terjal posebno skrbno spremljanje poroda. Sodišče je zaključek o nenormalnosti CTG zapisa oprlo tudi na izpoved priče J. J. in to v točki 29 obrazložitve. Pri tem napačno povzame izpovedbo te priče, kar je pritožnica že pojasnila. Selektivno povzema izpovedbo te priče. Opozarja na strokovno literaturo, da iz samega CTG zapisa ne moremo določiti časa nastanka nevropatologije pri plodu in ne časa, ko so spremembe še reverzibilne. PH-metrija pa se uporablja v Sloveniji le redko. Zato je napačen zaključek o "šepavem" nadzoru poroda. Sodišče neprepričljivo sklepa o izpovedbi izvedene priče C. C. Meni, da se je izogibala interpretaciji CTG zapisa po urah ob začetku ob 9.00 uri do konca ob 16.26 uri in da naj bi interpretirala le dele, ki jih je izbrala sama. To je neustrezno in neutemeljeno. Priča je izpovedala obširno in prosila, naj se ji predoči CTG zapis. Sodišče v točkah 32 in 33 obrazložitve napačno ugotovi, da se je zdravnik porodničar dr. L. L. do 15.00 ure le enkrat zglasil v porodni sobi. Več prič je povedalo drugače. Sicer po mnenju prvotožene stranke prisotnost porodničarja v porodni sobi A. A. niti ni relevantna. Dr. L. L. je z delom zaključil ob 15.00 uri, tik pred tem pa je predal delo dr. K. K. Pred tem je porod potekal normalno in običajno. Nezapleten porod vodi babica, ki nadzornega zdravnika pokliče ob sumu na neko neobičajno dogajanje. Priča H. H. je izpovedala, da je L. L. v porodno sobo prišel večkrat, ko ga je potrebovala. Bil je obveščen o materinem povišanem utripu ob 10.10 uri, ter da je CTG tudi videl; bil je obveščen o povišani telesni temperaturi ob 11.00 uri in prišel k porodnici in videl CTG. Sodišče pa napačno sklepa, da izpoved priče H. H. ni prepričljiva, ker se ni natančno spomnila vseh prihodov porodničarja v porodno sobo, kar je normalno po tolikih letih. Tudi priča I. I., ki je ob 13.00 uri prevzela delo priče H. H., je izpovedala, da je bil zdravnik prisoten v porodni sobi, števila obiskov se ni spomnila. Sodišče napačno povzame izpoved priče L. L., ki je bil zaslišan 15. 5. 2019, da je bil obveščen o vseh pomembnejših trenutkih, ki izhajajo iz CTG zapisa in da je prišel pogledati CTG zapis. Izpovedal je, da se ne more spomniti števila obiskov, da pa je bil pri tožnici vsaj petkrat. Sodišče pa je sprejelo pristransko dokazno oceno, saj prisotnost zdravnika ni bila problematična. Pritožba v naslednji točki polemizira o zapisu CTG med 12.40 in 13.05 uro in o prisotnosti zdravstvenega osebja med 12.10 in 13.00 uro. Sodišče napačno sklepa, da med 12.10 in 13.00 uro v sobi porodnice ni bilo nikogar od zdravniškega osebja, za kar v izvedenih dokazih nima podlage. Babica H. H. je povedala, da je zdravstveno osebje prvo tožnico spremljalo vsaj na vsakih 15 minut. Ob 12.10 uri je porodnici znižala infuzijo, kar je zabeleženo na CTG zapisu. Izpovedala je tudi o slabem CTG zapisu ob 12.40 uri in to pripisala spremembi položaja porodnice. Pritožba nadalje opisuje zapise na CTG. To vse je bilo v skladu s smernicami. Zato sodišče neustrezno utemeljuje skrbnost zdravstvenega osebja s tem, da od 12.05 do 13.00 ure ni bila več porodnica vaginalno pregledana. V naslednji točki pritožba graja sodbo, ko problematizira povišano temperaturo A. A. po 11.00 uri. Sodišče ni upoštevalo vseh dejstev in dokazov in nato dela napačne zaključke. Pripisovanje povišane temperature epiduralni analgeziji ni bilo pavšalno. To so izpovedale tudi priče, ki so bile vpletene v vodenje poroda. Tudi izvedenka je ugotovila, da zdravstveno osebje na infekt ni posumilo, ker se je povišana telesna temperatura pri porodnici pojavila že po več kot 12-ih urah od razpoka, CTG pa je bil normalen in ni kazal na infekt. Izvedenka je ugotovila, da je bilo ukrepanje zdravstvenega osebja v zvezi s povišano temperaturo ustrezno. V porodno sobo pa je prišla porodnica z normalno telesno temperaturo, nato pa je dobila antibiotik, ki je občutljiv tudi na streptokok agalactiae. Tudi ob višjem CRP ne bi ravnali drugače kot so. Zato sodišče napačno sklepa, da zdravstveno osebje ni storilo ničesar, da bi izključilo možnost infekta in se je zaneslo na negativni izvid brisa na streptokok in na zaščitenost z antibiotikom. Rezultat poroda je bil presenečenje za vse sodelujoče, kar so tudi izpovedali. Tudi priča J. J. je povedala, da če bi vedeli za okužbo, po 15.00 uri bi se hitreje odločili za dokončanje poroda. Tako pa so ravnali v skladu z doktrino in zahtevano skrbnostjo. Priča H. H. je povedala, da je bil zdravnik o povišani telesni temperaturi porodnice obveščen, da so temperaturo spremljali in skrbeli za dobro hidracijo. Ob 11.40 uri je bil v sobi prisoten zdravnik in je ponovno naročil, da se spremlja telesna temperatura in naj se skrbi za hidracijo. H. H. pa je obvestila tudi babico I. I., ki je prevzela njeno delo po koncu izmene. Tudi zdravnica dr. K. K. je ob 14.30 uri odločila, da se da porodnici zdravilo Daleron, zato ni šlo za šepav nadzor poroda. Sodišče le pavšalno zaključi, da če bi porod vodili posebej pazljivo, zdravstvenemu osebju ne bi mogel ubežati kateri od kliničnih znakov, vendar to v dokaznem postopku nima podlage. Pritožba povzema ugotovitve sodišča v točkah 30 in 35 o tem, da je bil porod slabo nadzorovan. Vendar je sodišče sprejelo napačno dokazno oceno. Sodišče se opre na izvedeniško mnenje izvedenke prim. mag. dr. F. F. Ker je pritegnila pediatrinjo G. G. kot lečečo zdravnico A. B., je njeno izvedeniško mnenje neprepričljivo in bi ga bilo treba v tem delu v celoti izločiti. Podan je utemeljen sum pristranskosti pri nadaljnji podaji izvedeniškega mnenja z dne 12. 11. 2018 in njenega zaslišanja dne 19. 2. 2019. V pisnem mnenju in v ustnem zaslišanju je podala več nasprotujočih stališč. Ugotovitev izvedenke, da je mlečna plodovnica in nosečnost preko termina že subtilni znak, da je treba porod opraviti hitro, je napačno. Ni šlo za presežek nosečnosti, saj je pri 40-tih dneh in petih dnevih normalno, da je plodovnica mlečna. Tudi pojav zelene plodovnice ob 15.00 uri ni bil tako hud alarm, ki bi narekoval bodisi takojšnje dokončanje poroda, bodisi izvedbo pH-metrije, saj je bil CTG zapis ustrezen in ni bilo nobene indikacije za acidozo pri plodu. Vse to je potrdilo več prič. Zato je sodišče napačno sklepalo, da je pojav zelene plodovnice klinični znak za izvedbo pH-metrije. Sodišče nadalje zmotno sklepa, da je zdravstveno osebje prve toženke odstopilo od profesionalnih standardov, ker ni bila odvzeta kri porodnici in ni bila navedena preiskava vnetnih parametrov, ki bi lahko pokazali na okužbo pri materi. To se opravi, če v 12-ih urah po prihodu v porodnišnico porodnica ne odide v porodni blok, in se porod ne začne. Sicer se take preiskave ne opravijo. Dr. K. K. pa je porodnico premestila v porodno sobo znotraj 12-ih ur od razpoka oziroma prejema antibiotika. Odvzem krvi ne bi vplival na sam potek poroda in ravnanje je bilo v skladu z doktrino. Gre le za neko dodatno varovalko. V nasprotju z doktrino in vprašljiv je sklep sodišča, na podlagi izvedenke v zvezi s tem, da bi bilo smiselno že na začetku poroda aplicirati prostaglandin E2. Izvedenka je v zvezi s tem izpovedala, da se pridružuje mnenju priče dr. E. E., da bi bilo to smiselno, saj bi tako hitro opazili morebitno nemožnost odpiranja materničnega vratu. Pri tem ni jasno, kaj sodišče v zvezi s tem očita zdravstvenemu osebju. Porod se je že pričel, maternično ustje je bilo dovolj zrelo za nadaljevanje poroda in eventualno stimulacijo. Priča dr. E. E. je povedala, da je osebje reagiralo ustrezno z infuzijo Syntocinona za pospeševanje popadkov in pojasnila, da sta obe metodi pravilni. Sodišče v 46. točki neutemeljeno sklepa, da zdravstveno osebje ni ravnalo z ustrezno skrbnostjo zato, ker se kljub večkratnemu slabemu CTG zapisu, ki ni ločeval med utripi ploda matere in otroka, ni odločilo za zamenjavo CTG elektrod, da bi lahko jasno spremljal frekvenco srčnih utripov ploda. Ločevanje obeh utripov je bilo ves čas možno in srčna frekvenca je bila ves čas vidna. CTG zapis je bil tako ves čas berljiv in posamezni trenutki, ko ni bilo čisto jasno, čigav srčni utrip je zabeležen, pa so bili kratki. Po doktrini zadošča, da je srčni utrip zabeležen zgolj na določene časovne intervale. To je potrdila tudi izvedenka. Pritožba izpodbija ugotovitev izvedenke, da je bilo treba ob 15.00 uri izvesti pH-metrijo, ki bi pokazala, ali A. B. primanjkuje kisika in s tem o nujnosti carskega reza. Pritožba ponavlja vse svoje trditve o tem, da ob ugotovljenem stanju in CTG zapisu, ki ni bil patološki, ob 15.00 uri ni bilo indikatorjev za izvedbo pH-metrije. Tudi izvedenka je izpovedala, da je to potrebno izvesti, ko je CTG zapis patološki in to ni bilo. Sodišče pa sledi, da bi morali izvesti pH-metrijo najkasneje ob 15.00 uri. Zato ravnanje prvotožene stranke ni bilo protipravno, kar je tudi ugotovila ekspertna komisija s strani Zdravniške zbornice Slovenije. Tako pa so porodnici in partnerju ob 15.55 uri povedali, da je treba porod nujno zaključiti, ker se plodu ne godi več dobro in ker porodnica ni sodelovala pri iztisu, čeprav je obljubila. Ravnanje dr. K. K. za vakuumsko ekstrakcijo je bilo potrebno in pravilno. PH-metrija pa več ni bila možna. Da zdrav plod in novorojenček preneseta zmerno hipoksijo in asfiksijo ob vsakem porodu je izpovedal tudi izvedenec radiologije. PH-metrija je invazivna metoda, ki v slovenski praksi ni pogosta. Izvedenka je oblikovala stališče na podlagi prakse porodnišnice v .., kjer se ta metoda izvaja neprimerno pogosteje od ostalih porodnišnic. Pritožba nadalje graja ugotovitve sodišča o vzročni zvezi. V predmetni zadevi ni podlage za ugotovitev, da je bilo dolžno ravnanje zdravstvenega osebja takšno, da bi lahko v pomembnem deležu A. B. ozdravilo ali preprečilo poslabšanje njenega zdravja. Sodišče se neutemeljeno sklicuje na pavšalno izpovedbo dr. G. G., ki ni pristojna za izpovedovanje o poteku poroda in o stanju ploda v času poroda, saj je pediatrinja. Pa tudi sicer izhaja iz neizkazanih zaključkov izven svojega strokovnega področja, sodišče pa se nanje opira. Izpovedbo priče P. bi moral potrditi vsaj en izvedenec porodničarstva, čemur pa sodišče ni sledilo. Poleg tega dr. G. G. izpoveduje, da je bila A. B. praktično mrtvorojena in zavzame stališče, da se ji je moralo zgoditi nekaj hudega med porodom. To je nesprejemljivo, pH umbilikalne arterije je bil 7,02, obseg glavice pa samo 33 cm. Nemogoče je trditi, da bi carski rez omogočil boljšo kondicijo, saj bi odločitev za carski rez pomenila kasnejši čas rojstva po 16.25 uri. Mnenje o tem bi lahko podal le izvedenec pediater z znanjem intenzivne terapije. Ne drži trditev priče, da A. B. po porodu ni kazala znakov sistemske okužbe, saj je bil iz aspirata traheje izoliran streptokok agalacitie, kar kaže na okužbo. Dejstvo, da je bila hemokultura sterilna, ne izključuje okužbe. Po ukinitvi antibiotične terapije je bilo zaradi septičnega videza 11. 4. 2013 potrebno ponovno uvesti dvotirno antibiotično terapijo. Iz odpusta KOOKIT izhaja, da je bila ob sprejemu cirkulatorno nestabilna, imela je nizek krvni tlak in oligurijo, zaradi česar je potrebovala terapijo z dopaminom in adrenalinom. Tako ni bilo ugotovljeno, da je za stanje A. B. vzrok pomanjkanje kisika med porodom, temveč je bilo dokazano, da ni utrpela hujšega pomanjkanja kisika, ki ga običajno zdrav plod ne bi prenesel. Sodišče pa v 62. točki obrazložitve izhaja iz napačnega stališča, da je bil plod pred začetkom poroda zdrav, da je prišlo do hudega pomanjkanja kisika med porodom. Večkrat je bilo izkazano, da bi zdrav plod moral omenjeno hipoksijo prenesti brez posledic. Tudi izvedenka je na večih mestih poudarila, da porod ni trajal predolgo, in da v zvezi s tem ni bilo prekrškov s strani prvotoženke. Prvotoženka pa ne more predvideti rezultata poroda, saj je vse bilo za strokovnjake presenečenje. Ni bilo indicev za drugačno postopanje in ni bilo izkazano, da bi z drugačnim ravnanjem med porodom nastalo škodo lahko preprečili, bodisi preprečili njeno povečanje. Tako dokazni standard pretežne verjetnosti ni izkazan. Iz strokovne literature in mnenja strokovnjakov, kar izhaja iz citiranega skupnega dokumenta ameriškega združenja porodničarjev in ginekologov ter ameriškega združenja pediatrov izhaja, da je porod razlog za cerebralno paralizo, ko so izpolnjeni štirje pogoji: metabolna acidoza ob rojstvu, zgodnja zmerna do huda neonatalna encefalopatija, cerebralna paraliza tipa spasične kvadriplegije in v odsotnosti drugih znanih etiologij, povišana telesna temperatura med porodom, krvavitve v nosečnosti, prezgodnje rojstvo, zastoj rasti v maternici, stisnjena popkovnica, kompliciranje večplodnih nosečnosti. Tu pa nista bila izpolnjena dva izmed štirih kriterijev, da bi lahko cerebralno paralizo pripisali vodenju poroda. Pritožba še graja odločitev sodišča o odgovornosti. Pravila o tem, kdaj je izvedba pH-metrije potrebna, ne obstajajo. Prvotoženka je izkazala, da je bilo vodenje poroda neoporečno in ni odstopalo od pravil stroke. PH-metrija je invazivna metoda in bi bila v tem času že izguba časa. Zato pravila zdravstvene stroke niso bila kršena. Indicev za izvedbo pH-metrije ni bilo. Ko pa so se pojavili, je bilo že prepozno. Sodišče nepravilno povzame navedbe izvedenke glede patohistološke preiskave posteljice, ki bi lahko veliko povedala o vzrokih za A. B. možganske poškodbe, saj so ovoji posteljice pri bakterijskem vnetju lahko poškodovani in zapiše, da je prvotožena sama preprečila preiskavo, ko ni poskrbela za njeno ustrezno hrambo. Izvedenka je povedala, da hranjenje posteljice ni obvezno in da ni po doktrini. Četudi je bila A. B. morebiti okužena ali kot navaja sodišče po hipotetičnem primeru, ko bi bila podana njena genetska okvara, bi resda prišla v poštev uporaba teorije jajčne lupine. Vendar bi tudi v tem primeru bilo potrebno izkazati, da skrbnost zdravstvenega osebja ni bila zadostna. Tako pa je bila v skladu z doktrino in s tem po 45. členu ZZDej. Zato je bilo tudi materialno pravo napačno uporabljeno. Sodišče je napačno sumbsumiralo dejstva pod pravno normo. Na napačno ugotovljeno dejansko stanje je tako zmotno uporabilo materialno pravo in zmotno uporabilo 45. člen ZZDej.

5Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev.

6Pritožbi nista utemeljeni.

7Ker sta pritožbo vložili obe toženi stranki, najprej pritožbeno sodišče odgovarja obema po posameznih elementih, ki so za obe pritožbi sporni. Pritožbi sicer navajata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Prvotožena stranka ga obrazloži tako, da je sodišče zmotno ugotovilo, da zdravstveno osebje prvotožene stranke ni ravnalo v skladu s 45. členom ZZDej - skladno s sprejeto zdravstveno doktrino. Drugotožena stranka pa zlasti graja doktrino, ki jo je uporabila izvedenka za konkretni primer in kar je sprejelo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je šlo v konkretnem primeru za očitek tožeče stranke, da so zdravstveni delavci naredili določene opustitve pri porodu, kar je pripeljalo do škodljive posledice. Sodišče pravilno ugotavlja, da je porod dogodek, kjer se mešajo značilnosti nujnega medicinskega posega in pogodbenega razmerja. Je okvirna zdravstvena storitev, sestavljena iz več manjših zdravstvenih storitev, pri čemer ima pacientka pravico odločati le o nekaterih storitvah. Sodišče pravilno ugotavlja, da je bila porodnica v posebnem afektiranem stanju in je treba v takih primerih hitro ukrepati, kar je sodišče ocenilo za ravnanje zdravnika v nuji. Zato je sodišče štelo, da pacientka ni sposobna dati privolitve na vsak posamezen poseg. Sodišče to obravnava kot nujno gestijo, kar je nepogodbeno razmerje in je v zvezi z domnevnimi strokovnimi napakami treba presojati odgovornost po pravilih nepogodbene odškodninske obveznosti. Res je novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča RS bolj na stališču, da gre v razmerju med zdravnikom in pacientom pri izvajanju zdravstvenih storitev za pogodbeno razmerje¹. Ko pa gre za nujen medicinski poseg, pacient pa je v stanju, ki mu ne dopušča oblikovanja lastne volje, je ravnanje zdravnika v nuji. Podlaga za tako ravnanje je v določbah 12. točke drugega odstavka 28. člena Zakona o pacientovih pravicah. Zato je tudi sodišče prve stopnje zavrnilo podlago, ki jo je tožeča stranka uveljavljala, to je opustitev pojasnilne dolžnosti. Pravna podlaga je tedaj 131. člen OZ, ki ureja predpostavke splošne neposlovne odškodninske odgovornosti in tedaj je zdravnikova odgovornost lahko le deliktna². Sodišče prve stopnje je tudi pravilno opredelilo odgovornost tožene stranke kot krivdno odgovornost. Tožena stranka se lahko razbremeni krivde, če dokaže, da so zdravstveni delavci ravnali s profesionalno skrbnostjo. Za kakšno vrsto pravne podlage gre, je lahko pomembno glede na obseg škode in aktivno legitimacijo³. Sodna praksa je izoblikovala stališče, da je strokovna napaka zdravnika oziroma zdravstvenega osebja podana: kadar njihovo ravnanje ni v skladu z zahtevami zdravstvene doktrine (II Ips 384/2009); da gre za odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki ima lahko za posledico kakršnokoli poslabšanje zdravja (primerjaj II Ips 80/2011) oziroma, da o strokovni napaki zdravnika govorimo, če ta ne ravna z večjo skrbnostjo, po pravilih zdravniške znanosti in stroke ter po običajih in če ne prepreči škode za pacienta oz. povzroči, da se pacientu zdravje poslabša (pri čemer gre v prvem delu za pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki je opredeljen v OZ (primerjaj II Ips 302/2011)). Ravnanje contra legem artis, ki napolnjuje pomen medicinske napake, je torej ravnanje oziroma opustitev ravnanj v nasprotju s strokovnimi, poklicnimi standardi vedenja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka. Sodišče s pomočjo izvedenca opredeli vsebino tega pravnega standarda, kar v konkretnem primeru zahteva sodobna medicinska doktrina, strokovni standardi in normativi glede na razvitost zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in ugotovi, kako bi zdravnik moral ravnati⁴. Ker toženi stranki trdita, da zdravstveno osebje ni moglo pričakovati takega rezultata, je treba še opredeliti pojem komplikacije in sicer kot zaplet, do katerega pride med sicer strokovno neoporečnim in z največjo mero profesionalne skrbnosti vodenim zdravljenjem; pojavi se naključno in ga navkljub predvidljivosti ni mogoče preprečiti. Komplikacija oziroma zaplet pri zdravljenju ni medicinska napaka⁵.

8Zato je sodišče prve stopnje moralo s pomočjo izvedenke za ginekologijo in porodničarstvo, prim. mag. F. F. dr. med., ugotavljati, kakšna je pri nas doktrina pri porodih. Izvedenka se je oprla na sprejeta priporočila strokovnega sveta Združenja za perinatalno medicino Slovenije, ki so objavljena v Zborniku 10. Novakovih dnevov 2009. Ugotovila je, da mora porodnišnica, ki uporablja kontinuirano elektronsko spremljanje plodovih srčnih utripov (CTG), imeti možnost, da lahko opravi pH-metrijo plodove krvi, ter jo v primeru nenormalnega CTG zapisa in suma na acidozo ploda, tudi opravi. Kadar CTG zaznava dalj časa trajajoče (20 do 30 min.) tahikardije (porast srčnega utripa nad normalo), brahikardija (padec srčnega utripa pod normalo), globoke in široke zgodnje ali variabilne deceleracije in znižano ondulacijo (variabilnost), je pH-metrija nujna. Če ta metoda pokaže na zakisanost, se lahko s hitrim dokončanjem poroda plod obvaruje nepotrebnih poškodb zaradi pomanjkanja kisika. Slednje pomeni, da je zdravnik porodničar, če se pojavi patološki CTG, zelena plodovnica in acidoza ploda, porod dolžan dokončati takoj. Toženi stranki trdita, da je bil CTG zapis tak, da ni vzbujal dvomov, da je patološki, da je odtekanje zelene plodovnice le znak, da se je plod podelal in da ni bilo indicirano opraviti pH-metrijo. Tožena stranka se brani, da je bil porod izpeljan brezhibno in ko je prišlo do vidne daljše deceleracije, kar je bilo šele ob 15.55 uri, pa ni bilo več časa za pH-metrijo, ampak je bilo treba porod dokončati.

9Sodišče prve stopnje je pravilno in zadostno ugotovilo dejansko stanje. Treba je tudi pojasniti, da sama doktrina, ki jo je navedla izvedenka, ni bila sporna za prvotoženo stranko (primerjaj tudi zaslišanje zakonite zastopnice, dr. J. J.). Za toženo stranko je zlasti sporno, ali je nastopilo stanje, ki bi ga lahko zaposleni pri prvotoženi stranki zaznali, da bi morali opraviti pH-metrijo. Bolnica je to metodo sicer poznala in tudi jo na splošno priznava. Izvedenka je analizirala CTG zapis otroka in se postavila na stališče, da potek celotnega poroda ni bil ustrezen. Tožeča stranka je pred tožbo pridobila izvedeniško mnenje izvedenke doc. dr. D. D., ki je bila tu zaslišana tudi kot priča. Tožeča stranka je tako trdila, da je že ob 10.40 uri bilo treba opraviti carski rez, ker so na to kazale pozne deceleracije, kar je bilo zaznano na CTG napravi že od 10.40 ure dalje. Če ne to, pa bi morali opraviti pH-metrijo in ugotoviti stanje otroka. Izvedenka je opisala potek poroda (primerjaj obrazložitev sodbe v točki 36 do 40). Ugotovila je, da se po 11.00 uri občasno pojavlja tahikardija otroka. Ob 15.00 uri pa je prišlo do hude podaljšane deceleracije in da je bilo od 15.35 ure dalje zapis že patološki. Ker so pozne deceleracije, ki so zaznane po popadku, vedno povezane s fetalnim distresom, izvedenka ugotavlja, da bi zdravnik porodničar glede na odprtost materničnega ustja in barvo plodovnice, ki je postala zelena, po smernicah stroke in dobre klinične prakse ter ob pozornem vodenju poroda, ob 15.00 uri moral izvesti pH-metrijo. To je preiskava, ki bi mu pokazala, ali je porod potrebno takoj dokončati in ta preiskava ni bila opravljena. Izvedenka je ugotovila tudi še dve drugi odstopanji od dobre zdravniške prakse: kljub navodilu zdravnika ni prišlo do odvzema krvi za krvno analizo in če zdravstveno osebje ni bilo prepričano o prepoznavi otrokovega pulza iz CTG zapisa (večkrat se ni ločeval od materinega), bi elektrodo, s katero se snema materin utrip in popadek, odstranili in jo nadomestili z elektrodo, ki snema le popadke. Iz krvne analize bi ugotovili vnetne parametre in bi ob znakih vnetja to lahko vplivalo na skrbnost in pozornost ob porodu. Druga praksa pa bi olajšala spremljanje CTG zapisa otroka. Pri materi je bilo kasneje zaznati zvišano temperaturo in dobila je antibiotik. Izvedenka pojasnjuje, da bi skupek pojavov, ki so se v nadaljevanju zvrstili tekom poroda A. A., moral biti za zdravnika porodničarja signal, da bi najkasneje ob 15.00 uri opravil preiskavo za dokazovanje fetalnega distresa, to je pH-metrijo. PH-metrijo je bilo mogoče izvesti glede na maternično ustje, ki je bilo ob 15.00 uri že popolnoma odprto, glavica že dovolj nizko in ni bilo več fizične ovire, da te preiskave ne bi bilo mogoče izvesti. Nobene od kontraindikacij za izvedbo pH-metrije izvedenka v konkretnem primeru ni zaznala (točka 44). Izvedenka je tudi ocenila, da je bilo napačno ravnanje zdravstvenega osebja po 15.20 uri, ko je bila porodnici ponovno priključena infuzija s hormonom oksitocinom, kar je lahko povzročilo še večje krčenje maternice in morebitno hipoksijo pri plodu še poveča (točka 45 obrazložitve in izpovedbe priče dr. J. J.). Ob upoštevanje vseh okoliščin primera in zahteve strokovne doktrine, je sodišče ugotovilo, da zdravstveno osebje porodnišnice porodu A. A. ni posvečalo zadostne pozornosti in ni storilo vsega, kar bi lahko in kar ponuja sodobna medicina in zahteva zdravniška stroka v Republiki Sloveniji. Pri tem ni pomembno, kot meni pritožba prvotožene stranke, ali je in kolikokrat vstopal v porodno sobo zdravnik porodničar. Pomembno je, da je sodišče ugotovilo, da so pri porodnici bili jasni znaki, da bi bilo treba najkasneje ob 15.00 uri opraviti pH-metrijo in preveriti stanje ploda. Da bi to osebje ugotovilo, pa bi moralo slediti CTG zapisu in če zapis ni ločeval med utripi matere in ploda, bi morali poskrbeti za jasno sledenje utripa ploda, materin utrip pa meriti na drugi način. Nadalje je bila prisotna zelena plodovnica, nato pa še hud upad srčnih utripov ploda, kar vse je znak, da je treba preveriti stanje ploda s pH-metrijo. Ta metoda pa bi potem narekovala urgentni carski rez. Po analizi izvedenke, je bilo časa za to takrat še dovolj, saj se pH-metrija opravi hitro in nato je bilo še zadosti časa za carski rez.

10Obe pritožbi skušata prikazati CTG zapis kot normalen, oziroma da ni bil tako slab, da bi zahteval pH-metrijo, pa čeprav je že tekla zelena voda. Sodišče je zaslišalo kot priči oba zdravnika ginekologa porodničarja (do 15.00 ure je bil dr. L. L. potem dr. K. K.) in pojasnila sta, da se odzoveta na klic babice, ki zdravnika pokliče, če posumi, da nekaj ni v redu. Po njihovem mnenju je porod lepo napredoval, izpis CTG naprave je bil prepričljiv in ni kazal znakov abnormalnosti, saj so se srčni utripi po vsakem padcu popravili in vrnili na normalno raven. Ker je med porodom mati dobila povišano temperaturo, je dobila antibiotično terapijo in sta možnost infekcije pri materi izključevala, ker je mati bila v 38. tednu nosečnosti negativna na streptokok agalactiae. Menila sta, da bi bilo carski rez mogoče izvesti vse do 16.00 ure, vendar da za to ni bilo potrebe. Enako sta izpovedovali zaslišani babici (H. H. in L. B.). Pač pa je I. I. izpovedala, da je ob 15.00 uri prišlo do pojava zelene plodovnice in deceleracije plodovih utripov in je o tem obvestila dr. K. K., ki se je odločila, da se nadaljuje s porodom po naravni poti. To pomeni, da ni pomembno, kolikokrat je kdo vstopil v sobo. Pomembno je, da je bila dr. V. obveščena o stanju ob 15.00 uri in se je odločila, da se porod nadaljuje po naravni poti. Po stališču izvedenke pa so bili to znaki, ko bi morala dr. V. opraviti pH-metrijo. Zmotno menita pritožbi, da je samo izvedenka brala CTG zapis tako, da je ob 15.00 uri terjal dodatno preiskavo, še zlasti, ker se je pojavila zelena plodovnica. Tudi izvedenka pred pravdo, doc. dr. D. D. ter ginekologinja porodničarka doc. dr. E. E. sta izpovedali, da bi moral biti ob tem stanju porodničar skrben, spremljati porod in biti pozoren na okoliščine. Ker CTG zapis ni bil normalen, bi bilo treba opraviti pH-metrijo. Najkasneje ob globoki deceleraciji, ki se je pojavila ob 15.00 uri, in zeleni plodovnici, pa bi bilo treba ukrepati, saj je bil to znak, da se je otrok začel počutiti res zelo slabo. Tudi doc. dr. E. E., ki je bila članica zunanje ekspertne skupine za nadzor, je opozorila, da CTG zapis tekom poroda ni bil najboljši in opozorila je, da je ob 15.00 uri zelena plodovnica že kazala, da se otroku nekaj dogaja. Zato prvotožena stranka zmotno očita sodišču, da je zmotno povzelo in presojalo izpovedbe priče (primerjaj izpovedbe na list. št. 640 do 666). Le druga članica zunanjega ekspertnega nadzora, dr. C. C. je bila na stališču, da je bil CTG zapis takšen, da ni v nobenem trenutku kazal na variabilnost ali nakazoval na zakisanost ploda in da ni bilo indikacij za pH-metrijo in torej tudi ne za carski rez. Vendar je sodišče pojasnilo, da se je priča izogibala interpretirati CTG zapis po urah in je interpretirala le dele, ki si jih je sama izbrala. Zato tej priči ni sledilo.

11Sodišče prve stopnje je torej štelo, da bi zdravstveno osebje moralo ugotoviti anomalije na CTG zapisu, če pa bi šlo za zdrs elektrode, bi moralo to namestiti tako, da bi otroka lahko spremljalo; najkasneje pa ob hudi deceleraciji in pojavu zelene plodovnice, pa opraviti pH-metrijo, ki bi pokazala, ali je treba takoj opraviti carski rez. Naslednji očitek pa je tudi bil, da porodnici niso odvzeli krvi in ko je prišlo do povišane temperature po 11.00 uri, so ji ob 14.30 uri aplicirali zdravilo za znižanje vročine. Sodišče le kot dvom v skrbnost postopanja zdravstvenega osebja izpostavi dogajanje ob povišani temperaturi porodnice, ko ji ni bila odvzeta kri ob sprejemu. Vendar pritožbeno sodišče opozarja, da samo to (neskrbno) ravnanje, ni zadosti, da bi nastala odškodninska odgovornost. Pač pa so opisana ravnanja, ki so v nasprotju z doktrino, pripeljala do tega, da gre za odstopanje od pravil stroke. Pravilno ravnanje bi bilo spremljanje CTG zapisa, namestitev druge elektrode po potrebi, upoštevanje zelene plodovnice in oprava pH-metrije. Te opustitve pomenijo odstopanje od pravil stroke v taki meri, da carskega reza kasneje ni bilo mogoče več izpeljati in je prišlo pri otroku do pomanjkanja kisika.

12Pritožba prvotožene stranke analizira vse izpovedbe babic in obeh zdravnikov o tem, da so bili večkrat prisotni v sobi, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je v tem delu verjelo izpovedbi obeh staršev, vpogledalo porodni zapisnik (A21) in ocenilo nedoslednost in neprepričljivost odgovorov priče H. H. in I. I. (točka 32). Vendar za pritožbeno sodišče to niti ni odločilnega pomena pri presoji elementa protipravnosti. Izvedenka in vsi zaslišani porodničarji so izpovedali, da je pri porodu prisotna babica, ki pokliče zdravnika, ko je to potrebno. Pomemben je rezultat in sicer, da CTG zapis ni bil pravilno presojan, ko je bil nečitljiv, ni bila elektroda zamenjana, ni bilo prepoznano, da je treba ob zeleni plodovnici in takšnem CTG-ju opraviti nemudoma pH-metrijo in ta ni bila izvedena. Sam potek poroda (opisan v točki 36) pa tudi pokaže, da bi se CTG zapis vse do 15.00 ure še dal brati tako, da ne gre za hudo podaljšano deceleracijo. Po 15.00 uri in ob odtekanju zelene plodovnice, pa ni moč slediti pritožnikoma, da je bil porod običajen in normalen. Ali je do teh opustitev prišlo, ker osebje ni bilo dovolj prisotno ali ker je narobe presojalo situacije, niti ni pomembno.

13Pritožba prvotožene stranke trdi, da CTG zapis ni bil patološki in da sta to pričala oba zdravnika ginekologa porodničarja, obe babici in dr. J. J. Pritožba meni, da bi se za objektivno presojo CTG zapisa moralo le-tega dati v branje več specialistom iz navedenega področja, pri čemer jim končni rezultat, torej kakšen je bil otrok po rojstvu, ne bi smel biti poznan. Zato prvotožena stranka predlaga več izvedencev, ki z rezultatom poroda niso seznanjeni. Pritožbeno sodišče na to odgovarja, da so takšne zahteve nerealne in nimajo podlage v 113. členu ZPP in v delu ZPP o izvedencih, pa tudi takega dokaznega predloga ni bilo. Metoda spremljanja poroda oz. srčnih utripov ploda in matere na podlagi zapisa je sprejeta in to so potrdili vsi zaslišani zdravniki. Temu tudi tožena stranka ne nasprotuje. Sodišče je moralo na podlagi CTG zapisa, katerega je predložila prvotožena stranka, s pomočjo izvedenca ugotoviti odločilna dejstva, za katera pa samo nima strokovnega znanja (243. člen ZPP). Vendar je treba obema pritožbama odgovoriti, da se je sodišče prve stopnje odločilo ne le na podlagi odčitavanja CTG zapisa, ki ob 15.00 uri pokaže nenaden padec frekvence plodovih utripov 60 na minuto, ampak tudi, da je bila zelena plodovnica. To je takšno stanje, ki terja ukrepanje. Posebno še, ko je od 15.35 ure dalje zapis plodovih utripov patološki, sicer se nekoliko popravlja, vendar je nato spet slabši in ga ni vedno mogoče ločiti od materinega utripa (primerjaj točko 36 obrazložitve). Vse te okoliščine, ki bi zahtevale preizkus stanja ploda s pH-metrijo, da se izključi pomanjkanje kisika pri plodu.

14Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca za področje ginekologije in porodničarstva, ker je opravljeno delo izvedenke dr. F. F. ocenilo za kvalitetno, izčrpno in natančno ter razumljivo. 254. člen ZPP določa, da če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev. V konkretnem primeru je izvedenka bila postavljena s sklepom z dne 6. 7. 2018 (list. št. 696) in ji je bilo poleg naloge, da pregleda spis, priloge, zdravniško dokumentacijo naloženo še, da odgovori na 25 posebnih vprašanj. Izvedenka je delo opravila s pisnim mnenjem z dne 22. 9. 2018 in nato je še po pripombah strank podala pisno dopolnilno mnenje z dne 24. 10. 2018. Nato so stranke še imele pripombe in zato je izvedenka podala dopolnilno pisno mnenje 12. 11. 2018. Nato je še bila zaslišana na naroku 19. 2. 2019. Izvedenka o samem poteku poroda oziroma primerjavi poroda z doktrino, ni spreminjala svojega mnenja. Le v pisni dopolnitvi z dne 20. 11. 2018 (list. št. 829 do 838), ko je bilo treba odgovoriti na dodatna vprašanja tožeče stranke, je pritegnila k delu za odgovor na ta vprašanja (list. št. 835 do 837) doc. dr. G. G., ki je sicer lečeča zdravnica mld. tožnice. Prvotožena stranka je po prejemu te dopolnitve izvedeniškega mnenja, podala predlog za izločitev dela izvedeniškega mnenja, ki je bil narejen v povezavi z doc. dr. G. G. (list. št. 849). Na koncu pripomb pa prvotožena stranka predlaga, da se doc. dr. G. G. izloči kot "sodno izvedenko", ker ni bila postavljena za izvedenko. Nato pa je prvotožena stranka dala pripombe na tisti del izvedeniškega mnenja, s katerim se ni strinjala. Tožena stranka je nato nasprotovala zaslišanju priče doc. dr. G. G. pri izvedeniškem mnenju izvedenke dr. F. F., ker ne more biti izvedenka, ker je lečeča zdravnica in s tem pristranska. Toženi stranki med sojenjem nista uveljavljali, da bi bilo izvedeniško mnenje doc. dr. F. F. zato nezakonit dokaz. Na koncu sojenja je prvotožena stranka le zaradi zavrnitve predloga s postavitvijo drugega izvedenca, uveljavljala bistveno kršitev določb v ZPP. S tem, ko je sodišče prve stopnje sledilo prvemu predlogu prvotožene stranke in izločilo sporno dopolnitev na list. št. 829 do 838, ni poseglo v procesne pravice tožene stranke. V pritožbi prvotožena stranka trdi, da je izvedenka večkrat poudarila, da ji je hudo in žal in da se strinja z doc. dr. G. G., da ne razpolaga z izvidi. Očita nadalje izvedenki, da je pri pridobivanju mnenja doc. dr. G. G.spremenila prvo mnenje z dne 22. 9. 2018. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedenka ves čas pri podajanju izvedeniškega mnenja (pisnega, dveh pisnih dopolnitev in ustnega) konsistentna glede tistih ugotovitev, ki so odločilna za ugotovitev odgovornosti tožene stranke. Pri tem pritožba navaja, da naj bi izvedenka najprej odgovorila, da ne more odgovoriti na vprašanje, kakšne poškodbe bi otrok imel, če bi bil porod dokončan s carskim rezom, ker ne poznamo patohistološke slike posteljice in da je ob pritegnitvi doc. dr. G. G. mnenje spremenila. Vendar pritožba prezre, da je izvedenka že v mnenju z dne 22. 9. 2018 (list. št. 760 in nadaljnje) imela na razpolago pričevanje doc. dr. G. G. saj je le-ta bila zaslišana že 17. 5. 2018 kot priča. Neodvisno od tega pa je izvedenka v odgovoru št. 3 na list. št. 760 ugotovila, da hipoksija ob porodu lahko v velikem odstotku pripomore k oškodovanju otroka in dolgoročnim posledicam. To so bile ugotovitve predno je pritegnila k izvedeniškemu mnenju še doc. dr. G. G. Zato ni mogoče očitati izvedenki, da je po tem spremenila svoje mnenje. Doc. dr. G. G .je bila zaslišana kot priča še predno je bila kot izvedenka postavljena dr. F. F.

15V kolikor bi tožena stranka želela izločevati izvedenko dr. F. F., bi to morala jasno zahtevati takrat, ko je podajala svoje pripombe na dopolnitev z dne 12. 11. 2018. Sedaj pa so navedbe, ki merijo na pristranskost oziroma izločitev, prepozne (drugi odstavek 247. člena ZPP).

16Pritožba še trdi, da je takšno izvedeniško mnenje, ko je izvedenka k sodelovanju pritegnila pediatrinjo doc. dr. G. G., nezakonit dokaz oziroma "mnenje okuženo" in bi ga že zato bilo treba celega izločiti. Med pravdo prvotožena stranka ni podala teh trditev, sedaj kot novoto postavi takšne zahteve. Vendar je pritožbeno sodišče vseeno presojalo to pritožbeno navedbo in ugotovilo, da izvedeniško mnenje izvedenke ni dokaz, ki bi bil pridobljen na nedovoljen način⁶. Dokaz je nedovoljen v pravdnem postopku, če je pridobljen s posegom v človekove pravice, to je na nedovoljen način. V sodni praksi je bilo večkrat poudarjeno, da ne gre za isti način, kot v kazenskem postopku⁷. S tem, ko je sodišče prve stopnje izločilo dopolnitev izvedeniškega mnenja, ko je za odgovore pritegnila pediatrinjo, ki je sicer lečeča zdravnica tožnice, s tem ni poseglo v človekove pravice tožene stranke oziroma do pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. Vse tri stranke so želele drugega izvedenca porodničarja oziroma ginekologa in sodišče je dokazni predlog vseh strank zavrnilo. Toženi stranki tedaj nista ugovarjali, da bi šlo za predlog za drugega izvedenca, ker je izvedenka "okužena" z mnenjem doc. dr. G. G., ampak nista bili zadovoljni z vsebino izvedeniškega mnenja izvedenke doc. dr. F. F. Torej gre za drugačne razloge in dokazne predloge, kot sta jih toženi stranki navajali med sojenjem in jih navajata sedaj v pritožbi.

17Tako se izkaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane relativne bistvene kršitve določb ZPP iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s postavitvijo novega izvedenca in tudi ne absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba uveljavlja še kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodišče prve stopnje v 29. točki obrazložitve napačno povzelo izpovedbo priče dr. E. E., sicer članice zunanjega ekspertnega nadzora. Pritožbeno sodišče je že citiralo listovne številke zaslišanja te priče in ugotovilo, da nasprotja ni bilo. Sodišče je ocenjevalo izpovedbo te priče, ki je pojasnjevala, kako je z vodenjem poroda, če teče zelena plodovnica. Priča je med drugim izpovedala, da je bilo "dokaj bolj kritično to, da je bila zelena plodovnica" (list. št. 664). Šlo je v ocenjevanje ravnanja, ko gre za tak CTG (druge porodne dobe) in ko se je pojavila zelena plodovnica. O pH-metriji pa je tudi priča izpovedala še na list. št. 665 do 666. Pritožba očita sodišču, da nima razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi glede izpovedbe te priče. Pri tem pa spregleda, da sodišče naredi dokazno oceno izvedenega dokaza, to je cele izpovedbe te priče. Ni mogoče očitati sodišču, da ta dokazna ocena ni pravilna. Pomembno je bilo za sodišče, da je dr. E. E. bila v strokovni komisiji ZZ. Pa vendar se je v svoji izpovedbi opredelila tako, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar je nekoliko drugače kot je izpovedala prva članica strokovne komisije (dr. C. C.). Sodišče ni povzelo selektivno posameznih dokazov. Sodišče je opravilo dokazno oceno v skladu z 8. členom ZPP in obrazložilo dokazno oceno.

18Pritožba nadalje meni, da so v izvedeniškem mnenju izvedenke nasprotja in pomanjkljivosti in pri tem opozarja na pričevanje dr. C. C., ki je bila druga angažirana s strani Zdravniške zbornice Slovenije pri izdelavi strokovnega mnenja. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da sledi sodišču prve stopnje, da tej priči ni mogoče slediti, ker ni želela analizirati CTG zapisa po urah. Pritožba še izpostavi, da je priča izpovedala, da pH-metrija ni praksa, ki bi jo vedno delali. Vendar je sodišče prve stopnje z izvedenko zadosti ugotovilo, kakšno je pravilno ravnanje v takih porodih. Sodišče ni ugotovilo, kot zmotno meni pritožba, da bi izvedenka trdila, da je izvajanje pH-metrije obvezna praksa. Izvedenka je pojasnila, da je doktrina takšna, da ko je dvom o stanju kisika, zdravnik opravi to preiskavo. V danem primeru je bila indicirana in bi jo po ugotovitvah sodišča prve stopnje bilo treba opraviti ob določeni uri, ko so CTG zapis in zelena plodovnica to pokazali.

19Nadalje pritožba želi prikazati izpovedbo priče dr. C. C. kot izvedeniško mnenje, ki je v nasprotju z izvedeniškim mnenjem izvedenke doc. dr. F. F. Sodišče je pravilno presojalo zaslišanje priče dr. C. C., ki ni izvedenka (enako je pravilno presojalo izpovedbo druge članice strokovne komisije, to je dr. E. E.). Pritožba kot pritožbeno novoto navaja, da bi sodišče moralo upoštevati štiri razloge, kdaj lahko pri porodu pride do cerebralne paralize (gre za skupni dokument ameriškega združenja porodničarjev in ginekologov ter ameriškega združenja pediatrov). Pritožbeno sodišče na to odgovarja, da bi tožena stranka morala ta vprašanja zastaviti izvedenki in to pravočasno. To možnost je tožena stranka imela, saj je sodišče dovolilo vsako vprašanje, ki so ga stranke zastavile izvedenki. Vendar v pritožbi ne pojasni, zakaj tega ni zastavila pravočasno in sedaj je to nedovoljena pritožbena novota. Ponovno pa je treba ugotoviti, da medicinske doktrine pri porodih ni pojasnila le izvedenka doc. dr. F. F., ampak so samo doktrino pojasnile doc. dr. D. D. (zaslišana priča), enako pa tudi zakonita zastopnica prvotožene stranke, dr. J. J. V presoji obstoja pogojev za določene postopke in ravnanja zdravstvenega osebja in zdravnikov pa so določene razlike, kar je sodišče ugotavljalo s pomočjo izvedenke, ki je o tem podala konsistentno izvedeniško mnenje.

20Pritožba trdi, da bi sodišče moralo postaviti izvedenca medicinske stroke s področja pediatrije. Pri tem spregleda, da je sodišče sprejelo izjemno natančen dokazni sklep, se pri tem posvetovalo s pravdnimi strankami in na koncu še vprašalo tožečo stranko, ali želi izvedenca pediatra. Postavilo je namreč le še izvedenca za radiologijo, doc. M. M. Toženi stranki nista predlagali izvedenca pediatra, tožeča stranka pa je odgovorila, da bo ta dokazni predlog le za vprašanje višine odškodnine, zato sodišče ni storilo očitane relativne bistvene kršitve določb ZPP iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 243. členom ZPP. Tožeča stranka je trdila, da so A. B. težave posledica zastoja v porodu oziroma pomanjkanja kisika in da bi tožena stranka morala opraviti določen protokol in tudi carski rez, kar bi težavo lahko preprečilo. Tožeča stranka je za svoje trditve predlagala dva izvedenca in vrsto drugih dokazov. Tožena stranka pa sedaj smiselno navaja, da naj bi bil pri otroku drugi razlog (genetski ali presnovni razlog), vendar za te dokaze ni predlagala izvedenca pediatra. Za tisti del trditvene podlage, ko je trdila, da je prišlo do cerebralne paralize zaradi okužbe, pa je sodišče prve stopnje na podlagi izvedeniškega mnenja doc. dr. M. M. ugotovilo, da slike možganov pri otroku ne kažejo na takšno poškodbo možganov, ki bi imela razlog v okužbi. Zato pritožnica ne more sedaj uveljavljati relativne bistvene kršitve določb ZPP, saj tega dokaza ni predlagala.

21Pritožba prvotožene stranke še obširno graja ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da prvotožena stranka ni problematizirala povišane temperature porodnice po 11.00 uri v času poroda. Pritožbeno sodišče na to odgovarja, da je sodišče prve stopnje le odgovorilo na navedbe toženih strank, da naj bi pri otroku šlo za infekt, ki lahko povzroči takšno stanje možganov. Ni ugotovilo, kot zmotno meni pritožba, da je sodišče ravno ravnanje v zvezi z odvzemom krvi in prejetim antibiotikom štelo kot razlog za nastalo posledico pri tožnici. Sodišče je le obdelalo vse navedbe tožeče stranke in potek samega poroda. Pri tem je res ugotovilo, da je ob sprejemu zdravnik naročil odvzem krvi porodnice, in da to ni bilo nato narejeno. Vendar je kasneje pravilno povzelo, da je bilo ravnanje v zvezi s tem brez pravega nadzora. Enako velja za navedbe o tem, da je izvedenka ginekologije in porodničarstva povedala, da bi bilo smiselno, da bi že na začetku poroda aplicirali prostaglandin E2. Postopek je bil voden tako, da so vse pravdne stranke imele možnost sodelovanja v postopku in stranke so tudi to zelo aktivno delale. Zastavljale so številna vprašanja, analizirale potek poroda in tudi se je pokazalo, da so nekatera ravnanja prvotožene stranke bila v nasprotju z doktrino, nekatera pa bila lahko boljša. To velja za vprašanje o tem, ali bi porodnici že na začetku poroda kazalo aplicirati prostaglandin E2. Tu so mnenja bila deljena, vendar je obveljalo, da sta metodi za vodenje poroda možni in tu ni bilo ugotovljene protipravnosti, ki bi pripeljala do škodljive posledice.

22Pritožba še graja del sodbe, ko sodišče prve stopnje ugotovi, da A. B. ob rojstvu ni kazala nobenih kliničnih znakov sistemske okužbe, da pa je med porodom zamrla in na svet prišla s pičlimi znaki življenja, zaradi česar jo je bilo treba oživljati. Ko je bila zaslišana kot priča, je dr. G. G.specialistka nevrološke pediatrije, ki sicer zdravi A. B., povedala, da bi ob pravočasno izvedenem urgentnem carskem rezu deklica bila v boljši kondiciji. Vendar je tudi priča dr. N. N., specialistka nevroradiologije, ki je A. B. slikala z magnetno resonanco 8. 4. 2013, izključila okužbo s streptokokom agalactiae. Enako kot izvedenec radiolog je povedala, da so pri okužbu ploda spremembe, ki jih pokaže slikanje MRI možganov, drugačne. Tokrat pa so bile takšne, ki so kazale na hud primanjkljaj in hipoksično-ishemične okvare prizadete strukture globoke sive možganovine. Izvedenec je tudi pojasnil, da je slika možganov pri hipoksični okvari in okvarah, ki so posledica lokalne bakterijske okužbe, različne. Tako je izključil lokalno vnetno dogajanje. Sistemskega vnetja zgolj na podlagi MRI slike, ni mogel z gotovostjo izključiti; vendar je poudaril, da bi bil takšen otrok že na videz zelo zelo bolan, odpovedali bi mu številni organi, bakterija bi bila izolirana iz krvi. Zato ocenjuje, da je pri A. B. prišlo do ishemične okvare možganov v obporodnem obdobju, znotraj 7 dni pred MRI slikanjem. Sicer je nosečnost A. A. potekala normalno, bila je nadzorovana, plod ni bil v zaostanku v rasti in porodna teža je bila primerna. Otrok se je nato okužil v bolnišnici, vendar to ni moglo povzročiti težav, ki so bile vidne že ob porodu. Zato je sodišče pravilno sklepalo, da je lahko bilo vzrok poškodb A. B. možganov hudo pomanjkanje kisika med porodom. Ker bi ga zdravstveno osebje lahko preprečilo z opisanimi ravnanji po doktrini, je podana vzročna zveza med protipravnostjo ravnanja in posledico. Poškodba bi bila lahko manjša in zato tudi škoda, vendar ni mogoče oceniti, v kakšnem procentu. Sodišče nima na razpolago rezultatov pH-metrije, ki ni bila opravljena in tudi niso shranili posteljice (zadnje tudi po doktrini ni potrebno). Pravilno sodišče ugotavlja, da stranki nista predlagali izvedenca medicinske stroke, pediatra o tem, ali so obstajali kakšni genetski razlogi oz. okvare, ki bi lahko vplivale na preskrbo A. B. organov s kisikom. Prvotožena stranka to sedaj predlaga v pritožbi, kar je prepozno. Šele na naroku 19. 1. 2019 je prvotožena stranka predlagala v zvezi z zatrjevano okužbo, da se postavi tudi izvedenec pediatrične stroke, vendar prepozno in ne v zvezi s sedaj zatrjevanim (drugim) možnim vzrokom.

23Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno ugotovilo, da je podana odškodninska odgovornost tožene stranke. Zmotno meni tožena stranka, da je izvedeniško mnenje izvedenke J. J. napačno zato, ker je v nasprotju s strokovno oceno komisije Zdravniške zbornice Slovenije. Sodišče se je opredelilo do navedb toženih strank, ki sta svojo obrambo gradili na navedbah iz strokovne ocene komisije Zdravniške zbornice Slovenije. Odgovorilo je na vse relevantne navedbe, zaslišalo je obe zdravnici, ki sta opravili nadzor. Pri tem je tudi pravilno ugotovilo, da je priča dr. E. E. nekoliko spremenila svoje mnenje, dr. C. C. pa je v celoti vztrajala pri svojem mnenju. Pojasnilo je tudi, zakaj sledi ugotovitvi izvedenke. Samo dejstvo, da je to mnenje drugačno kot je mnenje komisije Zdravniške zbornice Slovenije, če je mnenje izvedenke konsistentno in pojasnilo vse razloge, ne pomeni, da mora biti postavljen novi izvedenec. Drugotožena stranka secira določene besede izvedenke in skuša prikazati njeno pričevanje kot neverodostojno. Izvedenka je podala pisno izvedeniško mnenje, dve pisni dopolnitvi in bila še zaslišana kot izvedenka. Odgovorila je na vsa dopolnilna vprašanja strank in sodišča. Pač pa toženi stranki nista mogli omajati teh ugotovitev. Toženkama ni uspelo dokazati, da bi bili strokovni standardi, katere je določila izvedenka kot izhodišče (priporočila strokovnega sveta Združenja za perinatalno medicino Slovenije) drugačni, zlasti v delu, ki se nanaša na trenutek, kdaj je mogoče in v skladu s strokovnim standardom, opraviti pH-metrijo in glede na rezultat carski rez.

24Zmotno meni drugotožena stranka, da je med mnenjem izvedenke in drugih prič, ki so tudi porodničarji ginekologi, takšne razlike, ki bi terjale novega izvedenca. Pritožbeno sodišče ponovno poudarja, da je šlo za skladno ugotovitev o tem, kako po doktrini pravilno poteka porod v takšnih primerih in da je šlo le za različno presojo okoliščin ob porodu. Tožena stranka pa ni uspela dokazati, da je ravnala tako, kot je treba in da ni bilo znakov, da bi bilo treba posumiti, da je plod v stiski in da zato ni bilo treba opraviti pH-metrije. Vendar je tu bila izvedenka konsistentna, razumljiva in jasna. Ni odveč ponoviti, da je tudi izvedenka pred pravdo izpovedovala podobno, delno pa tudi potrdila to stališče dr. E. E.

25Drugotožena stranka še meni, da bi sodišče moralo oceniti delež, v katerem naj bi nestrokovno ravnanje delavcev prvotožene stranke dodatno okvarilo zdravje prve tožnice in da ne more v celoti vse pripisati prvotoženi stranki po teoriji jajčne lupine. Sodišče je pojasnilo, da to, kar je zatrjevala tožena stranka, da naj bi šlo za infekcijo plodu, ni dokazala; obratno je bilo dokazano, da je šlo za pomanjkanje kisika v fazi poroda in da to lahko povzroči take posledice. Drugih možnih razlogov za okvaro med nosečnostjo, pa tožena stranka ni pravočasno zatrjevala in ni predlagala ustreznih dokazov.

26Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilo uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo bistveni kršitev določb ZPP in tudi ne tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbi zavrniti kot neutemeljeni in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (359. člen ZPP). Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP in je pridržan za končno odločbo.

¹ Primerjaj II Ips 342/2011, II Ips 207/2015 in II Ips 297/2015.
² Primerjaj dr. Ana Božič Penko, dr. Maja Ovčak Kos, Dileme v primerih odškodninskega prava v zvezi z odgovornostjo za medicinsko napako, Revija Odvetnik, št. 1/2018.
³ Pravna teorija se nagiba na stališče, da imajo tudi pri pogodbeni odškodninski odgovornosti za zdravniško napako imajo direktni oškodovanci vse zahtevke, kot pri nepogodbeni (primerjaj ibidem - pomen razlikovanja pravnih podlag odškodninske odgovornosti).
⁴ Ibidem, pojem zdravniške napake.
⁵ Ibidem - primerjaj poglavje "Razmejitev med medicinsko napako in komplikacijo".
⁶ Aljoša Polajžer, Dokazi, pridobljeni na nedovoljen način v civilnih postopkih, Pravna praksa, št. 21-22/2019, stran 10.
⁷ Up-472/02 in primerjaj predloga novele ZPP-E, člena, ki ni bil sprejet in sicer 219c. člena ZPP.