VSC sklep I Ip 446/2009

Pritožba upnika zoper sklep z dne 9.2.2009, opr. št. 0058 I 383/2003, se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Pritožba dolžnika zoper sklep z dne 4.3.2008, opr. št.0058 I 383/2003,se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Pritožba dolžnika zoper sklep z dne 16.12.2008, opr. št. I 383/2003, se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

V obravnavani izvršilni zadevi je prvostopenjsko sodišče dne 8.5.2006 izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dolžnika kot pravnega naslednika družbe A. Š. K. d.o.o., zoper katero je bil izdan sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, in sicer pravnomočne sodbe delovnega sodišča. Dolžnik je v pravočasnem ugovoru zoper ta sklep navajal, da obveznost družbe ni prešla nanj, ker je sam odsvojil svoj poslovni delež v družbi z notarsko overjeno pogodbo z dne 22.1.2004, opr. št. SV – 68/04, in je vse posle je prepustil novemu družbeniku A. M., stan. G., M., ZR S. in Č. g. Nov družbenik pa ni izvedel formalnega izbrisa prejšnjega družbenika iz sodnega registra kljub temu, da se je k temu zavezal s pogodbo. V odgovoru na ugovor je upnik navedel, da je dolžnik zlorabil zakonske pravice in je zato pogodba o prenosu poslovnega deleža nična, saj je dolžnik družbo izčrpal vseh sredstev, poiskal slamnatega moža in sedaj nič vreden poslovni delež prenesel neodplačno nanj, hkrati pa ustanovil novo družbo. Poleg tega pa dolžnik ni dokazal, da naj bi novi družbenik poslovodji prijavil in dokazal pridobitev, zato na novega družbenika pravice iz poslovnega deleža niso prešle. Iz listin pa tudi izhaja, da novega družbenika v Sloveniji ni bilo in da je zato za obe pogodbeni stranki pogodbo podpisal isti pooblaščenec, pri čemer pa notar oziroma njegov pooblaščenec očitno niti ni preveril veljavnosti pooblastil, ki so glede tujega pooblastitelja tudi brez osnovnih identifikacijskih podatkov. Dodatno je upnik navedel, da ga varuje načelo zaupanja v sodni register, in da upnik drugače kot z vpogledom v sodni register ne more ugotoviti, kdo so družbeniki izbrisane družbe. Upnika ne sme doleteti, da bi zaradi malomarnosti ali zlonamernosti družbenikov ali poslovodij izbrisane družbe ne dosegel poplačila svoje terjatve.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 4.3.2008 zavrnilo ugovor dolžnika kot neutemeljen. Menilo je sicer, da pogodba ni nična, ker ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali morali, saj ima taka pogodba dopustno podlago v 481. in 482. čl. Zakona o gospodarskih družbah - ZGD, zavzelo pa je stališče, da za vpise v sodnem registru veljata načeli javnosti in zaupanja – torej nasproti tretjim vpisi učinkujejo šele od dneva vpisa, če zakon ne določa drugače, poleg tega pa tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke, vpisane v sodnem registru, ne more trpeti škodljivih pravnih posledic. Tako po prepričanju sodišča prve stopnje nosi škodljive posledice družbenik, ki je prenesel svoj poslovni delež, ni pa poskrbel za vpis spremembe družbenika v sodni register kljub temu, da je vpis spremembe družbenika v sodnem registru deklaratorne narave. Družbenik, ki tretjih oseb ni obvestil o spremembah glede družbenikov, po prepričanju prvostopenjskega sodišča nasproti tretjim še vedno velja za družbenika. Glede tega, da naj dolžnik po prenosu deleža ne bi imel več vpogleda v poslovanje družbe in da zato ni mogel vplivati na postopek izbrisa, pa je sodišče prve stopnje ocenilo, da bi dolžnik lahko vplival na postopek izbrisa kot udeleženec v postopku, katerega pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (1. odst. 17. čl. Zakona o sodnem registru – ZSReg).

Prvostopenjsko sodišče je sklep z dne 4.3.2008, s katerim je zavrnilo dolžnikov ugovor, pa tudi sklep o ustavitvi premičninske izvršbe, vročalo dolžniku osebno, čeprav je imel pooblaščenca. Ker pritožba ni bila vložena, je bilo na sklepa bilo dano potrdilo o pravnomočnosti z dnem 15.4.2008. Upnik je nato bil v celoti poplačan in je umaknil predlog za izvršbo, zato je sodišče izvršbo ustavilo s sklepom z dne 16.12.2008, ki pa še ni pravnomočen. Z vlogo z dne 19.1.2009 je dolžnik po pooblaščencu nato predlagal razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in vložil predlog za nasprotno izvršbo. S sklepom z dne 9.2.2009 je prvostopenjsko sodišče po uradni dolžnosti razveljavilo potrdila o pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper dolžnikovega pravnega naslednika z dne 8.5.2006 in sklepa o ugovoru z dne 4.3.2008 ter sklepa o ustavitvi premičninske izvršbe z dne 14.4.2008, saj sklepa z dne 4.3.2008 in 14.4.2008 dolžniku nista bila pravilno vročena in nista mogla postati pravnomočna (3. odst. 42. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

K točki I. izreka:

Zoper sklep o razveljavitvi potrdil o pravnomočnosti z dne 9.2.2009 se je pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov (I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Navedel je, da sodišče prve stopnje ni natančno obrazložilo, v čem je bilo nepravilno vročanje, zaradi česar je sklep nesklepčen in se ga ne da preizkusiti. Nadalje je po mnenju upnika sodišče izpodbijani sklep izdalo brez ustrezne pravne podlage, saj se je oprlo na 3. odst. 42. čl. ZIZ, ki določa, da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče ali organ, ki ga je izdal. Ta člen torej govori le o potrdilu o izvršljivosti, ne pa pravnomočnosti, zato je sodišče prekoračilo svoja pooblastila, ko je o tem odločalo po uradni dolžnosti brez ustreznih predlogov upnika ali dolžnika. Poleg tega določba tega člena govori o razveljavitvi izvršljivosti (pravnomočnosti?) izvršilnih naslovov, v tem primeru pa je pravnomočnost bila razveljavljena na odločbah, ki niso izvršilni naslovi. Podredno pa je upnik uveljavljal, da je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo nepopolno, saj bi moralo poleg navedenega razveljaviti tudi sklep o ustavitvi izvršilnega postopka z dne 16.12.2008. V primeru razveljavitve pravnomočnosti se mora namreč celoten postopek izvršbe vrniti v stanje, v katerem je bil, torej je treba razveljaviti vse sklepe o ustavitvi, saj se z ustavitvijo izvršilni postopek konča. Nepravnomočen je lahko samo cel postopek, ne pa samo del postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni natančno obrazložilo, v čem je bilo nepravilno vročanje in se zato sklepa ne da preizkusiti, ni utemeljen, saj je sodišče prve stopnje ta dejstva zadostno obrazložilo. Prav tako se je prvostopenjsko sodišče pri razveljavitvi potrdil o pravnomočnosti pravilno oprlo na določbo 3. odst. 42. čl. ZIZ, saj se ta določba smiselno uporablja tudi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Pravnomočnost je namreč nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost rednega pravnega sredstva (četrti odstavek 19. člena ZIZ). Zato je treba določbo tretjega odstavka 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede potrdila o pravnomočnosti. Ravno v primeru napačnega vročanja pa je klavzulo o pravnomočnosti potrebno razveljaviti, saj v primeru napake pri vročanju sodna odločba ne more postati niti pravnomočna niti izvršljiva. Glede podrednega pritožbenega očitka, da je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo nepopolno, saj bi moralo poleg navedenega razveljaviti tudi sklep o ustavitvi izvršilnega postopka z dne 16.12.2008, pa pritožbeno sodišče poudarja, da preizkuša samo pravilnost izpodbijanega sklepa.

Tako sodišče prve stopnje ni storilo nobene izmed zatrjevanih kršitev, prav tako pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. in II. odst. 55. čl. ZIZ), zato je pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353.čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Glede na to, da pritožba upnika ni utemeljena, upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (I. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 154. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).

K točki II. izreka:

Zoper sklep z dne 4.3.2008 o zavrnitvi dolžnikovega ugovora se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov (I. odst. 338. čl. ZPP). Ta sklep je bil pooblaščencu dolžnika vročen šele 23.2.2009 zaradi predhodno napačnega vročanja, zaradi katerega je sodišče prve stopnje tudi razveljavilo klavzulo pravnomočnosti po uradni dolžnosti s sklepom z dne 9.2.2009. V pritožbi dolžnik navaja, da pogoj za pridobitev oziroma prenehanje statusa družbenika ni vpis v sodni register, ampak zadošča že notarsko overjena pogodba o prenosu poslovnega deleža in obvestitev poslovodje (416. in 417. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) oziroma sedaj 481. in 482. čl. Zakona o gospodarskih družbah - 1 (ZGD-1)) in da naj bi bili v tem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji za prenos poslovnega deleža. Pritožnik še navaja, da ZGD ne zahteva posebne obličnosti glede izjave o odstopu. Prav tako navaja, da je napačno stališče prvostopenjskega sodišča, da naj bi zakonski pogoji za prenos poslovnega deleža veljali le inter partes in meni, da načelo zaupanja v registrske podatke nima zveze s pogoji za prenos poslovnega deleža, zato gre za kršitev postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ker sklep nima nobenih upoštevnih argumentov glede neizpolnitve pogojev za prenos deleža. Po mnenju dolžnika je zmotno tudi stališče, da bi dolžnik moral poskrbeti za spremembo v sodnem registru, saj dolžnik ni imel te možnosti, ker od odsvojitve ni bil več direktor in je le novi družbenik bil pooblaščen za vpis sprememb v register. Vpis spremembe zastopnika v sodni register je po mnenju dolžnika prav tako deklaratorne narave.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnikove navedbe, da ZGD ne zahteva posebne obličnosti glede izjave o odstopu, so sicer resnične, a pravnonerelevantne, saj dolžnik v tem primeru iz družbe z omejeno odgovornostjo ni izstopil, kar bi imelo za posledico prenehanje njegovega poslovnega deleža, temveč naj bi svoj delež prenesel. Pritožnik nadalje pravilno navaja, da pogoj za pridobitev oziroma prenehanje statusa družbenika ni vpis v sodni register, saj je vpis v tem primeru le deklaratoren in je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da zakonski pogoji za prenos poslovnega deleža veljajo le med strankama, napačno. Prav tako drži, da načelo zaupanja v registrske podatke nima zveze s pogoji za prenos poslovnega deleža, razen seveda morebitne odškodninske odgovornosti zaradi opustitve predloga za vpis prenosa deleža oziroma spremembe družbenika v sodni register. Tako na podlagi 416. in 417. čl. ZGD oziroma sedaj 481. in 482. čl. ZGD-1 za odsvojitev deleža v družbi z omejeno odgovornostjo zadošča že pogodba o prenosu poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa, medtem ko je za pridobitev deleža potrebna še obvestitev poslovodje. V obravnavanem primeru je bila pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža, ki je bila sklenjena po istem pooblaščencu za obe pogodbeni stranki, sklenjena v obliki notarskega zapisa, medtem ko pooblastili za njeno sklenitev nista bili v takšni obliki. Po oceni pritožbenega sodišča pa dejstvo, da pooblastili nista bili v zahtevani obliki, vpliva na veljavnost na njuni podlagi sklenjene pogodbe, pri tem pa je vprašanje veljavnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža, v kolikor gre za vprašanje ničnosti, v izvršilnem postopku mogoče reševati kot predhodno vprašanje.

I. odst. 55. čl. Obligacijskega zakonika – OZ določa, da je pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, nična, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega. Po oceni pritožbenega sodišča je oblika notarskega zapisa za prenos poslovnega deleža v d.o.o. predpisana v javnem interesu, saj gre za najstrožjo vrsto obličnosti, ki daje pogodbi tudi značaj javne listine. Da so pravni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, kadar je ta predpisana, nični, pa izrecno izhaja tudi iz 48. čl. Zakona o notariatu - ZN.

Nadalje pa 75. čl. OZ določa, da oblika, ki je z zakonom predpisana za pogodbo ali drug pravni posel, velja tudi za pooblastilo za sklenitev te pogodbe oziroma posla. Torej, če v takšnem primeru pooblastilo ni izstavljeno v predpisani obliki, je nično (14. čl. v zvezi s I. odst. 55. čl. OZ). Posledica tega pa je, da nujna predpostavka veljavnega zastopanja ni izpolnjena, zato tudi pravni posel, ki ga sklene pooblaščenec na podlagi takega (neveljavnega) pooblastila, ni veljaven (glej Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, Založba GV, Ljubljana 2003, str. 464). V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče sporno pogodbo o prenosu poslovnega deleža in pooblastili vpogledalo, a je njihovo veljavnost napačno dokazno ocenilo. Ob pravilni uporabi materialnega prava sta namreč pooblastili, s tem pa tudi pogodba, nični, kasnejša odobritev pooblastil s strani obeh pogodbenih strank pa ni izkazana (I. odst. 73. čl. OZ). Ob tem pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je bil edini namen prenosa poslovnega deleža dolžnika v tem postopku izogniti se odgovornosti za obveznosti družbe in kot tak v nasprotju z moralo in načelom prepovedi zlorabe pravic (7. čl. OZ). Glede na neveljavnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža se izkaže, da dolžnik nikoli ni prenehal biti družbenik v sporni d.o.o., ker pa je tako v času zatrjevanega prenosa deleža kot ob izbrisu družbe iz sodnega registra bil edini družbenik te družbe, se na svojo pasivnost ne more sklicevati, njegove trditve o nemožnosti vpliva na poslovanje družbe in na na postopek izbrisa iz sodnega registra pa so tako pravnonerelevantne.

Glede na to, da je sodišča prve stopnje napačno obrazložilo svojo sicer pravilno odločitev, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Glede na to, da pritožba dolžnika ni utemeljena, dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (I. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 154. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).

K točki III. Izreka:

Zoper sklep z dne 16.12.2008 o ustavitvi izvršbe zaradi popolnega poplačila se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov (I. odst. 338. čl. ZPP). Navedel je, da izvršba ni zaključena, saj je bilo izvedeno plačilo izvedeno brez zakonite podlage glede na razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, zato predlaga razveljavitev tega sklepa.

Pritožba ni utemeljena. Glede na pravnomočno zavrnitev dolžnikovega ugovora iz II. točke izreka tega sklepa, se izkaže, da je ustavitev izvršbe utemeljena.

Glede na to, da pritožba dolžnika ni utemeljena, dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (I. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 154. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).